212 KB71 KB201320252021Geč, TjašaŠkufca, Evaletnik:47številka:8str. 1169-1193ISSN:0353-6521COBISSID_HOST:91486467URN:URN:NBN:SI:doc-N2DKFCDDslLexperaPodjetje in deloUsklajena prizadevanja podjetij za trajnostni razvoj| je konkurenčno pravo ovira ali del rešitve?|Trajnostni razvoj je postal eden glavnih fokusov političnih agend po svetu, doseganje trajnostnih ciljev iz Evropskega zelenega dogovora (EZD) pa ena najodmevnejših prednostnih nalog Evropske komisije. Tudi podjetja si vedno bolj prizadevajo okrepiti svojo ozaveščenost in vlaganja v skrb za okolje, družbo in boljše upravljanje (environmental, social and corporate governance – ESG). Poleg investitorjev težnje v smeri trajnostnega razvoja narekujejo tudi vedno glasnejša javna razprava in potrošniki, ki s svojo kupno močjo usmerjajo trg. Zato obstaja tudi vse večja potreba po ustreznem odzivu konkurenčnega prava. Varovanje stanja konkurence na trgih s ciljem zagotavljati potrošnikom vse več proizvodov po vse nižjih cenah namreč odvrača pozornost od »resnične« cene, ki jo plačuje družba kot celota v obliki onesnaženja, socialne neenakosti, revščine in drugih negativnih eksternalij. Razlaga konkurenčnopravnih pravil, ki se osredotoča le na kratkoročne ekonomske koristi za potrošnike, zanemarja pa vse tiste, ki nimajo neposrednega ekonomskega vpliva, tudi ni skladna z določbami primarnega prava EU ter je v nasprotju s političnimi zavezami iz EZD. Zato je potrebna sprememba paradigme – sporazumi med podjetji, ki zasledujejo legitimne trajnostne cilje in stremijo k »zeleni« transformaciji svojih poslovnih praks in modelov, zahtevajo presojo glede na širše koristi, ki jih imajo za družbo kot celoto. Konkurenčno pravo podjetij pri takšnih prizadevanjih ne bi smelo ovirati, temveč bi trajnostnim ciljem moralo začeti pripisovati večji pomen in jih presojati v okviru vzpostavljenega standarda – blaginje potrošnikovTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia