412 KB41 KB195520252010Trobevšek Drobnak, Frančiškaštevilka:3letnik:50str. 179-195ISSN:0024-3922COBISSID:43498594URN:URN:NBN:SI:doc-MZ8IUZPPenZnanstvena založba Filozofske fakulteteLinguistica (Ljubljana)angleščinaChaucer, Geoffrey, ok. 1340-1400Chaucer, Geoffrey: Canterburyjske zgodbeEnglishnedoločniknedoločniški označevalcinedoločniški polstaveksrednja angleščinaDistribution of infinitive markers in Chaucer's Canterbury Tales|Three formal markers occur in Middle English infinitives: the suffix -e(n) from the Old English -an of the uninflected infinitive, the particle to of the Old English inflected infinitive, and, as a new Middle English formation, the for to marker. The six marking patterns of the infinitive were: +to, -(e)n, -to, +(e)n, +to, -(e)n, + to, +(e)n, +for to, -(e)n, and +forto, +(e)n. After the 13th century, they displayed no consistent semanticor grammatical contrast. The semantic content of verbs, the type of verbal complementation, physical distance from the matrix verb, metric and rhyme patterns have all been considered as potentially instrumental in the actual choice of individual markers. The author of this paper explores to which extent, if at all, the marking of the Middle English infinitives covariates with their respective syntactic functions, as well as with the grammatical properties of their immediate contextual environment. For this purpose, the distribution of infinitive markers, in particular of the marker is explored through the analysis of samples taken from Chaucer's Canterbury TalesEna najbolj opaznih značilnosti srednjeangleškega nedoločnika je, da se pojavlja v šestih prepoznavnih oblikah, ki jih določajo kombinacije treh različnih označevalcev: nedoločniškega obrazila, ki razmeroma zgodaj prične glasovno šibeti, členice, ki v srednji angleščini izgubi svojo prvotno vlogo namenilniškega označevalca, ter členiške zveze, ki v srednjeangleški dobi najprej prevzame vlogo namenilniškega označevalca, a razmeroma hitro funkcijsko ošibi in zamre. Vsaj od 13. stoletja dalje raba različnih nedoločniških oblik ni ne slovnično ne pomensko dosledno razmejena. Med dejavniki, ki bi lahko vplivali na izbor ene ali druge nedoločniške oblike, so bile preučevane pomenske in vezljivostne značilnosti nadrednih glagolskih zvez, fizična razdalja med pomožnim ali faznim glagolom in nedoločnikom, metrične lastnosti besedila in podobno. Večina študij se osredinja na razmerje med rabo t. i. golega nedoločnika, ki je označen le z glasovno šibečo pripono in nedoločnikom, ki ga označuje bodisi členica ali njena okrepljena dvojnica, prisotnost ali odsotnost končnega soglasnika v priponi pa se obravnava (zgolj) kot posledica glasovne spremembe, ki poteka hitreje v položaju pred začetnim soglasnikom naslednje besede. Pričujoči sestavek povzema rezultate analize nedoločniških polstavkov v prvih tisočih verzih Canterbury Tales, pesnitve Geoffreya Chaucerja iz konca 14. stoletja. Osnovno vprašanje, ki si ga zastavlja, je, ali in v kolikšni meri se posamezni nedoločniški označevalci, še posebej končni soglasnik v priponi sopojavljajo s specifičnim skladenjskimi funkcijami nedoločniškega polstavka v nadrednem stavku ali zvezi, kakor tudi s posameznimi vrednostmi slovničnih kategorij v nadrednem okoljuTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta