205 KB45 KB210 KB40 KB200720262026Fišer, Nikolajštevilka:1letnik:20str. 23-38DOI:10.4312/ars.20.1.23-38ISSN:1854-9632COBISSID_HOST:284789507URN:URN:NBN:SI:doc-MYHFGS19enZaložba Univerze v LjubljaniArs et humanitasartificial intelligenceaudiovisual productionautomationavdiovizualna produkcijaavtomatizacijacreative industrycreativitykreativna industrijakreativnostumetna inteligencaAutomation of the creative industries| applying generative artificial intelligence to five domains of audiovisual production|Generative artificial intelligence (AI) is being integrated in audiovisual production among various domains of the creative industry. As these tools’ capabilities are pro-gressing, media professionals and scholars have been questioning the impact on and future consequences for creative labour and the creative industries. This paper ex-plores the integration of generative AI within five domains of audiovisual produc-tion: feature film, advertisements, social media shorts, news video and video art. Fur-thermore, it reflects on the broader implications of automation within the creative industries, evaluating the tension between human creativity and algorithmic output. Finally, it presents various future scenarios of development of the creative industries. While some of the audiovisual domains seem to be “fully automatable”, others appear resilient to this transformation even in the long-term future due to their experimental and author-centred natureGenerativna umetna inteligenca vse bolj prodira na različna področja avdiovizualne produkcije znotraj kreativnih industrij. Z razvojem teh orodij se med strokovnjaki in raziskovalci poglabljajo razprave o njihovem vplivu na kreativno delo ter prihodnost kreativnih industrij. Prispevek analizira uporabo generativne umetne inteligence v petih ključnih domenah: igrani film, oglaševanje, kratke video vsebine na družbenih omrežjih, video novice in video umetnost. Ob tem se osredotoča na širše posledice avtomatizacije ter razmerja med človeško ustvarjalnostjo in algoritmično produkcijo. V zaključku ponuja premislek o možnih prihodnjih scenarijih razvoja kreativnih industrij. Medtem ko se nekateri formati kažejo kot primerni za popolno avtomatizacijo, pa so drugi – zaradi svoje eksperimentalne narave in izrazitega avtorskega pristopa – bistveno odpornejši na popolno tehnološko nadomestljivost v odsotnosti človekovega upravljanja, tudi v dolgoročnejši prihodnostiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta