227 KB43 KB201120252025Miklavčič, Jonasštevilka:119/120letnik:30str. 175-194, 337, 348DOI:10.35469/poligrafi.2025.512ISSN:1318-8828COBISSID_HOST:262611715URN:URN:NBN:SI:doc-MT5WO2WPenDruštvo za primerjalno religiologijoPoligrafidigital culturedigitalna kulturaescapismeskapizemfenomenologijaphenomenologyreligijsko izkustvoreligious experiencevirtualityvirtualnostThe new escape| reality, virtuality, and religious experience|This article examines a cultural reversal in the logic of escapism: whereas vir-tuality once served as a refuge from the burdens of reality, it is now increasingly experienced as the domain from which individuals seek escape. practices such as digital detoxes, offline retreats, and slow living signal more than technological fa-tigue—they reveal a deeper existential longing. Through a phenomenological lens, this article identifies the experiential qualities people seek in their retreat from vir-tual life: silence, solitude, interiority, timelessness, and non-responsiveness. These characteristics closely parallel the structure of religious experience across traditions. Rather than returning to a pre-digital world, today’s disconnection practices often reflect a search for a different mode of experience—one that resists algorithmic log-ic, commodification, and performative visibility. paradoxically, even these retreats are often documented and shared online, reproducing the very conditions from which they aim to depart. Still, this movement suggests something significant: a largely unarticulated yet widespread desire for depth, stillness, and meaning. This article argues that contemporary escapism, though secular in form, reveals an implicit re-engagement with the sacred—less as belief or doctrine, and more as a structure of experiencePrispevek obravnava kulturni obrat v logiki eskapizma: medtem ko je virtual-nost nekoč služila kot zatočišče pred bremeni resničnosti, jo danes vse pogosteje doživljamo kot področje, pred katerim želimo pobegniti. prakse, kot so digitalni detoks, umik brez spleta in počasno življenje, ne kažejo le na tehnološko utruje-nost, temveč razkrivajo globljo eksistencialno hrepenenje. Članek s fenomenolo-škega vidika analizira izkustvene značilnosti, ki jih ljudje iščejo ob umiku iz digi-talnega sveta: tišino, samoto, notranjost, brezčasnost, nereaktivnost. Te lastnosti močno izražajo strukturo religiozne izkušnje skozi različne tradicije. Namesto da bi šlo za resnično vrnitev v preddigitalni svet, sodobne prakse odklopa pogosto izražajo iskanje drugačnega načina izkustva – takega, ki se upira algoritmični logi-ki, komodifikaciji in nenehni vidnosti. paradoksalno pa so tudi ti umiki pogosto dokumentirani in deljeni na spletu, s čimer poustvarjajo pogoje, pred katerimi naj bi bežali. Kljub temu to gibanje razkriva nekaj bistvenega: pretežno neizrečeno, toda razširjeno željo po globini, miru in smislu. Članek zagovarja tezo, da sodobni eskapizem, čeprav v sekularni obliki, razkriva implicitno ponovno zbližanje s sve-tim – ne kot z verovanjem ali doktrino, temveč kot način izkustvaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZnanstveno-raziskovalno središče Koper