53 KB216 KB51 KB196520252009Božović, MajaJogan, Macaštevilka:4letnik:46str. 371-388ISSN:0040-3598COBISSID:28617053URN:URN:NBN:SI:doc-MSIYOIYQslFakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v LjubljaniTeorija in praksaAndrocentrismAndrocentrizemDiplomacijaDiplomacyGender discriminationGender inequalitySpolna diskriminacijaSpolna neenakostwomanWomenŽenskeDiplomacija in spolna neenakost|Diplomatska dejavnost velja v sodobnosti še vedno kot tipično "moško področje". V prispevku je ta značilnost pojasnjena kot posledica zgodovinsko dolgotrajne družbene neenakosti med spoloma. Z umestitvijo diskriminacije žensk v celovito družbeno organizacijo dela in z razkrivanjem usklajenega delovanja pomembnih institucionalnih mehanizmov reproduciranja seksističnega (androcentričnega) reda je možno iskanje odgovorov na vprašanje, zakaj so ženske v politiki še vedno podpredstavljene in zakaj je to opazno zlasti na bolj uglednih in močnih področjih v političnem odločanju. Takšen integralni pristop omogoča tudi razumevanje različnih prizadevanj mednarodnih organizacij zlasti v zadnjih desetletjih 20. stoletja (predvsem OZN) za odpravljanje diskriminacije žensk. V okviru širših družbenih okoliščin so obravnavane tudi postopne spremembe v diplomatski dejavnosti, katera z vključevanjem žensk na pomembne diplomatske položaje počasi izgublja enospolnopodobo. Predstavitev vstopanja žensk kot aktivnih diplomatk (in ne le kot priveskov mož - diplomatov) v diplomacijo v ZDA je zgovorno ponazorilo trdovratnosti androcentrizma v sodobnosti in kompleksnosti ovir, s katerimi sesrečujejo ženske diplomatke. Prispevek se končuje z orisom možnosti za vzpostavljanje spolno uravnotežene diplomacije v prihodnostiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede