6827 KB112 KB200120252021Bence, Gorazdletnik:21številka:3str. 619-653, 899DOI:10.32874/SHS.2021-17ISSN:1580-8122COBISSID:92984579URN:URN:NBN:SI:doc-MRO42IFSslZgodovinsko društvo dr. Franca KovačičaStudia Historica SlovenicaCelje (Slovenia)Celje Minorite monasteryCerkvena arhitekturachurch architecturechurch artKapeleKrščanska likovna umetnostKrščanski samostaniLoreto chapelMecenstvoRaumschüssl, Katarina ElizabetaSanta CasaSauer, Jurij Friderikumetnostna zgodovinaKatarina Elizabeta baronica Raumschüssl, rojena Sauer, in njena loretska kapela pri celjskih minoritih|On 30 June 1692, the widowed Baroness Katharina Elisabeth Raumschüssl from the family of Counts Sauer of Borl established the sung Litany of the Blessed Virgin Mary in the Celje Minorite monastery. This previously overlooked deed of gift is important not only as a testimony to the Baroness’s pious intentions and the connections between the Sauers and the Celje Minorites but also because of its reference to the Loreto chapel in the monastery church, whose extension and furnishing the Baroness financed as well, according to the deed. The chapel is another in a series of copies of the Holy House of Loreto, Mary’s house from Nazareth, many of which were also constructed in Styria by the end of the 17th century, especially by noble patrons. The article presents the Baroness’s family background, related to the veneration of Our Lady of Loreto, and discusses the most probable location and reconstruction of the chapel. Based on the interpretation of Ignacij Orožen’s record and the 1813 plan of the monastery, the present article presents a well-argued thesis that the Loreto chapel was once located on the site nowadays occupied by the chapel of Our Lady of Lourdes in the succursal (formerly Minorite) Church of the Assumption of Mary in CeljeOvdovela baronica Katarina Elizabeta Raumschüssl iz rodu grofov Sauerjev z Borla je 30. junija 1692 pri celjskih minoritih ustanovila pete litanije Matere božje. Doslej spregledana darovnica ni pomembna le kot pričevanje o baroničinih pobožnih namenih in povezanosti Sauerjev s celjskimi minoriti, temveč tudi zaradi omembe loretske kapele v samostanski cerkvi, ki jo je po zapisu v listini dala baronica tudi zgraditi in opremiti. Gre še za eno v vrsti kopij Marijine nazareške hišice v Loretu, ki so jih zlasti plemiški naročniki do konca 17. stoletja dali postaviti tudi na Štajerskem. V članku je predstavljeno baroničino družinsko zaledje, ki je bilo povezano s češčenjem Loretske Marije, po drugi strani pa je podana tudi najverjetnejša lokacija in rekonstrukcija kapele. Na podlagi interpretacije zapisa Ignaca Orožna in načrta samostana iz leta 1813 je argumentirano predstavljena teza, da se je loretska kapela nahajala na mestu, kjer je v podružnični (nekdanji minoritski) cerkvi Marijinega vnebovzetja v Celju danes kapela Lurške Matere božjeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča v Mariboru