<?xml version="1.0"?><rdf:RDF xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/" xmlns:edm="http://www.europeana.eu/schemas/edm/" xmlns:wgs84_pos="http://www.w3.org/2003/01/geo/wgs84_pos" xmlns:foaf="http://xmlns.com/foaf/0.1/" xmlns:rdaGr2="http://rdvocab.info/ElementsGr2" xmlns:oai="http://www.openarchives.org/OAI/2.0/" xmlns:owl="http://www.w3.org/2002/07/owl#" xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:ore="http://www.openarchives.org/ore/terms/" xmlns:skos="http://www.w3.org/2004/02/skos/core#" xmlns:dcterms="http://purl.org/dc/terms/"><edm:WebResource rdf:about="http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-MKVLLU3R/95e7f2fe-8391-4d76-91aa-a896347a4309/PDF"><dcterms:extent>278 KB</dcterms:extent></edm:WebResource><edm:WebResource rdf:about="http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-MKVLLU3R/edbb79a0-4039-4134-b6fd-fa48d54fe778/TEXT"><dcterms:extent>30 KB</dcterms:extent></edm:WebResource><edm:TimeSpan rdf:about="1955-2025"><edm:begin xml:lang="en">1955</edm:begin><edm:end xml:lang="en">2025</edm:end></edm:TimeSpan><edm:ProvidedCHO rdf:about="URN:NBN:SI:doc-MKVLLU3R"><dcterms:isPartOf rdf:resource="https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-SG0YS4U8" /><dcterms:issued>2011</dcterms:issued><dc:creator>Smolej, Mojca</dc:creator><dc:format xml:lang="sl">številka:letn. 51</dc:format><dc:format xml:lang="sl">str. 365-375</dc:format><dc:identifier>ISSN:0024-3922</dc:identifier><dc:identifier>COBISSID:47687010</dc:identifier><dc:identifier>URN:URN:NBN:SI:doc-MKVLLU3R</dc:identifier><dc:language>fr</dc:language><dc:publisher xml:lang="sl">Znanstvena založba Filozofske fakultete</dc:publisher><dcterms:isPartOf xml:lang="sl">Linguistica (Ljubljana)</dcterms:isPartOf><dc:subject xml:lang="en">article</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">člen</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">določni člen</dc:subject><dc:subject xml:lang="en">français</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">francoščina</dc:subject><dc:subject xml:lang="en">French</dc:subject><dc:subject xml:lang="en">linguistique comparée</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">nedoločni člen</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">primerjalno jezikoslovje</dc:subject><dc:subject xml:lang="en">Slovene</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">slovenščina</dc:subject><dcterms:temporal rdf:resource="1955-2025" /><dc:title xml:lang="sl">Qu'est-ce que le slovene et le français ont en commun ?| les articles défini et indéfini|</dc:title><dc:description xml:lang="sl">On peut distinguer deux principaux groupes d'actualisateurs textuels: les actualisateurs généraux et les actualisateurs spécifiques. Le premier groupe comprend les déterminants définis et indéfinis, tandis que le second est constitué des noms propres, des locutions substantivales, des pronoms et des numéraux. Le slovene standard exprime le défini, entre autres, grâce a la forme définie de l'adjectif (dans les locutions figées, apres les adjectifs démonstratifs et possessifs, quand il s'agit d'évoquer une particularité déja connue ou évoquée, etc.). De leur côté, les substantifs sont en principe toujours définis. Cependant, si nous analysons l'expression du défini et de l'indéfini dans la langue parlée spontanée (par exemple, des locuteurs de Ljubljana), nous pouvons remarquer que cette derniere se différencie souvent de la langue standard par la présence généralisée des actualisateurs généraux, autrement dit des déterminants définis et indéfinis. L'analyse précise de textes variés montre ainsi que la langue parlée spontanée des locuteurs donnés exprime le plus souvent le défini et l'indéfini a l'aide d'actualisateurs généraux, ce qui, d'une certaine maniere, la rapproche des langues romanes et germaniques ou l'expression du défini et de l'indéfini est déja codifiée dans le systeme de la langue standard</dc:description><dc:description xml:lang="sl">Besedilni aktualizatorji se delijo na dve večji skupini, na skupino globalnih aktualizatorjev in skupino specialnih aktualizatorjev. V skupini splošnih so določni in nedoločni členi, v skupini posebnih pa so lastna imena, imenske zveze, zaimki in števniki. Knjižna slovenščina določnost izraža npr. z določno pridevniško obliko (v stalnih zvezah, za vrstnimi kazalnimi in svojilnimi zaimki, ko gre za znano oz. že omenjeno lastnost.), samostalniške besede pa so načeloma tako in tako določne. Če se osredotočimo na analizo določnosti v spontano govorjenem jeziku (npr. govorcev Ljubljane), lahko opazimo, da se le ta pogosto razlikuje od knjižnega jezika, saj je v njem prisotnih vse polno globalnih aktualizatorjev oz. določnih in nedoločnih členov. Natančna analiza najrazličnejših besedil tako pokaže, da spontano govorjeni jezik (npr. govorcev Ljubljane) določnost oz. nedoločnost največkrat izraža prav z globalnimi aktaulizatorji, kar ga na nek način približuje številnim romanskim in germanskim jezikom, kjer je raba določnega in nedoločnega jezika zakodirana v sam sistem knjižnega jezika</dc:description><edm:type>TEXT</edm:type><dc:type xml:lang="sl">znanstveno časopisje</dc:type><dc:type xml:lang="en">journals</dc:type><dc:type rdf:resource="http://www.wikidata.org/entity/Q361785" /></edm:ProvidedCHO><ore:Aggregation rdf:about="http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MKVLLU3R"><edm:aggregatedCHO rdf:resource="URN:NBN:SI:doc-MKVLLU3R" /><edm:isShownBy rdf:resource="http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-MKVLLU3R/95e7f2fe-8391-4d76-91aa-a896347a4309/PDF" /><edm:rights rdf:resource="http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/" /><edm:provider>Slovenian National E-content Aggregator</edm:provider><edm:intermediateProvider xml:lang="en">National and University Library of Slovenia</edm:intermediateProvider><edm:dataProvider xml:lang="sl">Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta</edm:dataProvider><edm:object rdf:resource="http://www.dlib.si/streamdb/URN:NBN:SI:doc-MKVLLU3R/maxi/edm" /><edm:isShownAt rdf:resource="http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MKVLLU3R" /></ore:Aggregation></rdf:RDF>