1930 KB22 KB199920252015Du, HuilingZheng, Binštevilka:11letnik:61str. 663-668, SI 119ISSN:0039-2480COBISSID:14319131URN:URN:NBN:SI:doc-MK2O0LW9enZveza strojnih inženirjev in tehnikov Slovenije et al.Strojniški vestnikduktilnostmehanske lastnostimodul elastičnostinanožica vrste jedro-lupinananožicesimulacija molekularne dinamikevpliv velikostiA study of disorder shell effects on the mechanical properties of SiC nanowires|The mechanical properties of SiC nanowires were investigated using molecular dynamics simulation method. The results show that the disorder shell layer reduced the elastic modulus of SiC nanowires. This reduction mainly depends on the thickness and the atomic type of the disorder shell. Thicker C and Si disorder layers can strengthen and weaken the nanowires, respectively. Also, the core-shell wires have size- dependent strength, which can be understood by examining the variation of Young's modulus and the volume fraction of the isolated core and isolated shell. Furthermore, the disorder coating was found to facilitate the brittle-ductile transition in the SiC core. The simulation results are expected to help the design and manufacturing of complex nanoscale architectures with desired mechanical propertiesSimulacije molekularne dinamike (MD) so bile uporabljene za izvedbo enoosne deformacije v simuliranih kvazistatičnih pogojih in ugotavljanje mehanskih lastnosti neurejenih nanožic SiC vrste jedro-lupina. Postavljen je bil model nanožic z jedrom premera 1 nm, 1,3 nm in 1,7 nm ter neurejeno lupino debeline 0,3 nm, 0,6 nm in 0,9 nm. Optimizacija atomskih položajev v začetnem modelu je bila opravljena po metodi minimizacije energije s pomočjo algoritma konjugiranega gradienta (CG). Notranje napetosti v začetni nanostrukturi so bile sproščene z relaksacijo pri konstantnem atmosferskem tlaku in temperaturi 300 K. Struktura je bila postopoma obremenjena v aksialni smeri s periodičnimi robnimi pogoji. Enoten odmik pri vsakem koraku je bil 0,1 nm, relaksacijski čas pri konstantni temperaturi pa je znašal 500 pikosekund. Tako je bila dosežena ekvivalentna hitrost deformiranja 0,2 m/s (0,002 % ps-1)TEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo