49 KB127 KB46 KB200120252009Šumiga, Draženletnik:11številka:2str. 165-183COBISSID:1459341ISSN:1580-688XURN:URN:NBN:SI:doc-MIMPI5H5slInstitutum Studiorum Humanitatis - Fakulteta za podiplomski humanistični študijMonitor ISHBuddhismbudizemepistemologijaepistemologyjazsubjektVprašanja kralja MilindeStruktura fenomenalnega sveta in koncept nejaza v delu Vprašanja Kralja Milinde|The article discusses the question of the Self in early Buddhism. Outlining the structure of the phenomenal world and the notion of the Self, it asserts that the Self is no eternal substance underlying all psychic and physical events. Rather, the author agrees with the observation of Veljačić, who shows that Buddhist psychology, analysing the structure of the no-Self, arrives at the concept of a human being as a "moment" or a "situation". The article likewise touches upon an interesting analysis of the Self included in the Questions of King Milinda, where the reader is led to realise the insubstantial structure of the Self and of the World through a Socratic dialogue formV članku obravnavamo vprašanje jaza, kot ga najdemo v zgodnjem budizmu. Prikažemo tudi strukturo fenomenalnega sveta in samega jaza. Vztrajamo na tezi, da jaz ni nikakršna večna "substanca", ki bi bila v ozadju vseh psihofizičnih dogodkov. Pridružujemo se Veljačićevi ugotovitvi, da budistična psihologija v svoji analizi strukture nejaza pride do pojma človeka kot "trenutka", "situacije". Jaz tako ni nekaj nespremenljivega. Dotaknemo se tudi zanimive analize jaza v delu Vprasanja kralja Milinde, ki skozi sokratovski dialog pripelje osebo do spoznanja nesubstancialnosti jaza in fenomenalnega svetaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInstitutum Studiorum Humanitatis - Fakulteta za podiplomski humanistični študij