123 KB63 KB200420252023Burcar, Lilijanaštevilka:1letnik:20str. 153-169DOI:10.4312/elope.20.1.153-169ISSN:1581-8918COBISSID_HOST:159212547URN:URN:NBN:SI:doc-MDRG9VJXenZaložba Univerze v LjubljaniELOPE (Ljubljana)Canadian literaturefeminismfeminizemkanadska književnostOndaatje, MichaelOngoing objectification, marginalization and sexualization of women in Michael Ondaatje’s The English patient and Divisadero| old patterns, new disguises|The year 2023 marks Michael ondaatje’s 80th birthday, a landmark in the author’s life and an occasion for literary critics to look back and revisit what are perhaps some of the more troubling aspects of his literary production. ondaatje’s poetry and fiction have received little attention from feminist literary critics, which is due to the author’s conservative take on the figuration of female characters and representation of women. While some critics have proposed that The English Patient (1992), and therefore also by extension his novel Divisadero(2007), might signify a turning point in ondaatje’s otherwise problematic gender politics, this article demonstrates that earlier patterns of women’s objectification, sexualization and marginalization found in ondaatje’s poetry and fiction persist in both of these seemingly more progressive works, albeit in new forms and disguises. This article also introduces a new concept to the field of (feminist) literary theory, the so-called blazon in proseLeta 2023 obeležujemo osemdeseto obletnico rojstva kanadskega pisatelja in pesnika Michaela ondaatjeja, kar je pomemben mejnik v avtorjevem življenju in hkrati priložnost za literarno kritično srenjo, da ponovno preuči vidike avtorjevega literarnega ustvarjanja, ki ostajajo problematični. ondaatjejev pesniški in literarni opus je požel zelo malo zanimanja med feministično literarno kritično srenjo zaradi izrazito konservativne naravnanosti njegovih del pri upodabljanju ženskih likov in podajanja predstavnosti o ženskah. Medtem ko so nekateri kritiki roman Angleški pacient (1992), in kasneje v navezavi z njim tudi roman Divisadero(2007), označili za prebojnega, saj naj bi predstavljal odmik od konservativne spolne politike, prispevek pokaže, da oblike popredmetovanja, seksualizacije in marginalizacije žensk tudi v teh dveh domnevno bolj progresivnih delih, ki temeljita na ondaatjejevi tipični konstelaciji moških in ženskih osrednjih likov, niso odpravljene, pač pa se ohranjajo v posodobljeni, manj vpadno agresivni preobleki. Prispevek vpelje nov strukturalni koncept v polje literarne (feministične) teorije, t. i. blason v proziTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Znanstvena založba