619 KB32 KB198420251998Černigoj-Sadar, Nevenkaletnik:14številka:27/28str. 86-97ISSN:0352-3608COBISSID:18892893URN:URN:NBN:SI:doc-MD3LPZ3KslFakulteta za družbene vedeSlovensko sociološko društvoDružboslovne razpravekvaliteta življenjaprosti čassocial psychologysocialna psihologijaOd časa, ki ostaja, do blagostanja|Prispevek izhaja iz teze, da način preživljanja prostega časa oblikuje kakovost življenja posameznika in tudi družbeno blaginjo. Predstavljena so različna razumevanja prostega časa, od enostranskih razlag, ki so se osredotočile le na strukturne omejitve prostega časa in njegove funkcije za vzdrževanje sistema, ali pa zgolj na posameznikove izbire zunaj dominantnih družbenih institucij. Od sodobnejših razlag so na kratko predstavljene kulturne študije, feministični pristop in Bourdiejeva teorija habitusa. Z izjemo nekaterih feminističnih in kulturoloških študij se je večina omenjenih pristopov ukvarjala predvsem s pomenom načina preživljanja prostega časa za umestitev posameznika v družbenem sistemu in manj s pomenom, ki ga ima prosti čas za kakovost bivanja. Izhajajoč iz kellyjeve eksistencialno socialne dialektične paradigme je bil prosti čas predstavljen kot pogoj za kakovost bivanja in zdravje. Takšna vloga prostega časa je bila utemeljena z rezultati empiričnih študijTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko sociološko društvo