273 KB62 KB201120252024Spruk, Jureštevilka:letn. 84str. 17-37, 337-338DOI:10.51940/2024.1.17-37ISSN:1854-3839COBISSID_HOST:225015811URN:URN:NBN:SI:doc-MAAO3HLDslPravna fakultetaZbornik znanstvenih razprav (Pravna fakulteta. 1991)American legal realismameriški pravni realizemideologijaideologyteorija pravatheory of lawZDAIdeološke premise ameriškega pravnega realizma|The author discusses American legal realism and its ideological traits. From a legal-theoretical standpoint, American legal realism can be understood as a theory of judicial decision- making that developed especially in the 1920s and 1930s in response to Langdell’s formalism and formalistic judicial decision-making. Instead of focusing on legal rules, American legal realists focused on the facts of concrete cases. They were less interested in the internal logic of legal reasoning and more concerned with its consequences. The social contextualisation of the main theoretical premises of American legal realism reveals their ideological implications. From an ideological perspective, the critique of legal formalism signified a critique of classical liberal ideological constructs - particularly the notion of a neutral and free market - which concentrated social power in the hands of individuals and corporations at the expense of less privileged social groups. The critique of the exact calculations of the correctness of judicial decision-making was, in effect, a critique of the notion of a naturally inevitable market as a fair mediator between the interests of materially unequal individuals and social groupsAvtor obravnava ameriški pravni realizem in njegove ideološke sledi. S pravno teoretičnega stališča ameriški pravni realizem zaobjema teorijo sodniškega odločanja, ki se je zlasti v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja razvila kot odgovor na Langdellov pravni formalizem in formalistično sodniško odločanje. Namesto pravnih pravil so ameriški pravni realisti v središče analize sodniškega odločanja postavili iz konkretnih primerov izvedena dejstva, bolj kot notranja logika pravnega razlogovanja pa so jih zanimale njegove posledice. Umestitev teoretičnih poudarkov ameriškega pravnega realizma v družbeni kontekst njihovega nastanka pokaže na njihove ideološke implikacije. Z ideološkega vidika je kritika formalizma pomenila kritiko klasično liberalnih ideoloških konstruktov, zlasti nevtralnega in svobodnega trga, ki so družbeno moč pospešeno zgoščali v rokah posameznikov in korporacij na škodo manj privilegiranih družbenih skupin. Kritika eksaktnega preračunavanja pravilnosti sodniških odločitev je bila dejansko kritika naravne neizogibnosti trga kot pravičnega posrednika med interesi materialno neenakih posameznikov in družbenih skupinTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Pravna fakulteta