346 KB53 KB201320252015Možina, Damjanštevilka:3/4letnik:41str. 462-478ISSN:0353-6521COBISSID:14396241URN:URN:NBN:SI:doc-M2V55JGVslIUS SOFTWAREPodjetje in delodobičekkazniva dejanjaodškodninaodškodninsko pravozaplemba premoženjaProtipravno pridobljeni dobiček kot merilo odškodninskega in obogatitvenega zahtevka|The article explores possibilities for disgorgement of wrongfully gained profits in private law and gives a short overview and comparison with seizure of profits in public law. Tort law primarily deals with reparation of loss of the wronged party and not with disgorgement of profit (remaining after the payment of damages) from the tortfeasor. A damages claim could encompass such profit if the amount of damages would exceed the (objectively assessed) loss. This would not be punitive damages. Possibilities for disgorgement exist under special tort law provisions for breach of intellectual property and competition law. A recent Slovenian Supreme Court judgement indicates new trends: in case of abuse of dominant position lost profit of the wronged party was established by reference to the profit gained by the perpetrator. Better possibilities for disgorgement of profits exist in the law of unjustified enrichment. With a restitution claim the profit can be transferred from the tortfeasor to the wronged party in the amount exceeding its deprivation. Private law should not give incentive for infringements of rights. Private enforcement of the principle that nobody should be allowed to profit from his own wrong is more effective than public enforcementPrispevek raziskuje možnosti za odvzem protipravno pridobljenega dobička v zasebnem pravu ter podaja kratek pregled in primerjavo z odvzemom v javnem pravu. Nepogodbeno odškodninsko pravo se ukvarja s povrnitvijo škode oškodovancu, ne pa z odvzemom morebitnega dobička (ki bi ostal po plačilu odškodnine) povzročitelju. Takšen dobiček bi bilo mogoče zajeti z odškodninskim zahtevkom, ki bi presegal (objektivno odmerjeno) škodo, pri tem pa ne bi šlo za kaznovalno odškodnino. Možnosti za odvzem obstajajo tudi na podlagi posebnosti odškodninskega prava v pravu intelektualne lastnine in konkurenčnem pravu. Nova smer nakazuje tudi nedavna sodba Vrhovnega sodišča, ki je izgubljeni dobiček kot posledico zlorabe prevladujočega položaja odmerilo glede na (protipraven) dobiček kršitelja. Boljše možnosti za odvzem takšnega dobička ponuja pravo neupravičene obogatitve. Obogatitveni zahtevek omogoča prenos dobička na oškodovanca tudi v obsegu, ki presega njegovo prikrajšanje. Zasebno pravo ne sme dajati spodbude za kršitve pravic. Zasebno uveljavljanje načela prepovedi, da kršilec obdrži protipravno pridobljen dobiček, je učinkovitejše od javnegaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia