29 KB5338 KB28 KB0 KB195720251993Dimec, Zlataštevilka:1/2letnik:3737, št. 1/2 (1993), str. 61-72ISSN:0023-2424COBISSID:36065024URN:URN:NBN:SI:doc-LYIEYG1IslZveza bibliotekarskih društev SlovenijeKnjižnicakatalogizacijakatalogizacijska pravilareprodukcijeKatalogizacija reprodukcij, predvsem mikrooblik, v primerjavi z izvirnimi publikacijami v neknjižni obliki|Vse večje tehnološke možnosti za izdajanje publikacij na več medijih prinašajo v knjižnice probleme, kako ustvariti dober pregled nad po vsebini enakimi, po zunanji obliki pa lahko tudi različnimi publikacijami. Primerjava med ameriškim modelom, ki ga je pripravil Committee on Cataloging: Description and Access (CC:DA) in najnovejšim osnutkom, ki ga na pobudo projekta EROMM pripravlja Permanent Unimarc Committee (PUC) pokaže dva ključna problema. Z definicijo reprodukcije za razliko od nove izdaje, ki prinaša vsebinske spremembe, se natančneje ukvarja CC:DA, vendar je ločnica med obema včasih medla. Na natančno definicijo pa je tesno vezan način popisovanja: oba predloga se ogrevata za oblikovanje enega samega bibliografskega opisa za izvirnik, ki bi mu bili na drugem nivoju (v lokalni opombi ali v podatkih o zalogi) dodani bibliografski podatki za vse možne reprodukcije. Predlog PUC papredvideva tudi povezavo zapisov za izvirnik in za reprodukcijo preko bloka 4--. Prvi predlog je privlačen, ker se z njim izognemo večjemu številu zapisov, pomeni pa lahko nenatančen opis izvirnika, če le-tega nimamo. Tudi v sistemu vzajemne katalogizacije bi za učinkovito uporabo tega načina morala obstajati možnost za dodajanje polj iz bloka 4-- v zapis prvega kreatorja. Drugi način prinaša več sicer medsebojno smiselno povezanih zapisov, vendar isti ali vsaj zelo podobni podatki zmanjšujejo preglednost bazeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia