2607 KB0 KB201020252023Battelino, NinaKljučevšek, DamjanaKljučevšek, TomažKordič, RobertŠfiligoj, Dašaletnik:30številka:4str. 238-244DOI:10.38031/slovpediatr-2023-4-13ISSN:1318-4423COBISSID:184683779URN:URN:NBN:SI:doc-LX23GRXYslZdruženje pediatrov SlovenijeZdruženje specialistov šolske in visokošolske medicine SlovenijeSlovenska pediatrijainterventional radiologic treatmentinterventno radiološko zdravljenjekirurško zdravljenjelower urinary tractobstrukcija odtoka urinaspodnja sečilasurgical treatmentupper urinary tracturinary outflow obstructionzgornja sečilaZdravljenje obstrukcije odtoka urina| Treatment of urinary outflow obstruction|Urinary outflow obstruction in childhood has various causes. If left untreated several consequences or even kidney injury can occur. With respect to the level of obstruction, an upper (pieloureteral stenosis – PUS, vesicoureteral stenosis – VUS, ureterocoele and ectopic urether) or lower urinary tract obstruction (posterior urethral valve – PUV) can be characterized. The treatment consensus must be reached among different specialists upon careful examination of the results and thereafter the parents have to be thoroughly informed about the decision. We can either decide on radiological intervention or surgical treatment, most frequently a combination of both. The results are generally good, but we must bear in mind that in more serious anomalies, the deterioration of kidney function is in the best case postponed and a further follow-up is mandatoryObstrukcija odtoka urina je pri otroku lahko posledica različnih vzrokov, ki ovirajo nemoteno odtekanje urina. Če obstrukcije ne razrešimo, lahko nastanejo zapleti ali celo ledvična okvara. Glede na raven obstrukcije razlikujemo obstrukcijo zgornjih sečil (obstrukcija pieloureternega spoja (PUS), obstrukcija vezikoureternega spoja (VUS), posledica ureterokele ali ektopičnega sečevoda) in obstrukcijo spodnjih sečil, kot je zaklopka zadnje sečnice (angl. posterior urethral valve, PUV). Pomembno je, da se za zdravljenje odločimo po posvetovanju specialistov različnih strok ter se nato pogovorimo tudi z otrokovimi starši in jim natančno predstavimo možnosti zdravljenja. Odločimo se za interventno radiološko ali kirurško zdravljenje, najpogosteje pa za kombinacijo obeh. Izidi so večinoma dobri, pri hujših prirojenih napakah pa napredovanje kronične ledvične bolezni z zdravljenjem zgolj odložimo. Po zdravljenju je potrebno redno spremljati ledvično funkcijoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaDruštvo za pomoč otrokom s presnovnimi motnjami