322 KB38 KB195520252024Mikolič Južnič, Tamaraštevilka:2letnik:64str. 21-34ISSN:0024-3922DOI:10.4312/linguistica.64.2.21-34COBISSID_HOST:234777347URN:URN:NBN:SI:doc-LW0WI67DenZaložba Univerze v LjubljaniLinguistica (Ljubljana)compound futurecontrastive analysisItaliankontrastivna analizaleposlovni korpusliterary corpussestavljeni prihodnjikSloveneslovenščinatalijanščinaThe Italian compound future in literary texts| functions and translation equivalents in Slovene|The article presents a study of the Italian Compound Future, which is known to be used to perform different functions in a text. The way these functions are realized in differ-ent languages may vary considerably, which may pose a problem in translation. The 34study focuses on the functions of the Compound Future in a parallel corpus of Italian literary texts and their Slovene translations. After the extraction of the instances with the Compound Future and the analysis of their functions in the original texts, types of translation equivalents are singled out and cross-compared with the functions in the original. Beside the Slovene tenses used as translation equivalents of the Italian Com-pound Future, also other elements are observed in the translations, such as adverbial phrases that are used to convey the modal component which cannot be expressed by the Slovene tenses. It appears that with a few exceptions caused most probably by interfer-ence, the translators were mostly aware of the functional differences between temporal and epistemic instances of Compound Future and were able to transfer the meanings adequatelyPrispevek predstavlja študijo o italijanskem sestavljenem prihodnjiku, ki je poznan po mnogoterosti funkcij, ki jih lahko ima v besedilu. Načini, kako se te funkcije udejanjajo, se lahko močno razlikujejo med jeziki in potencialno predstavljajo pre-vajalsko težavo. Raziskava se osredotoča na funkcije sestavljenega prihodnjika v vzporednem korpusu italijanskih leposlovnih del in njihovih slovenskih prevodov. Po luščenju primerov, ki vsebujejo sestavljeni prihodnjik, in analizi njihovih funkcij v izvirnih besedilih so bili identificirani tipi prevodnih ustreznic in navzkrižno pri-merjani s funkcijami izvirnikov. Poleg slovenskih glagolskih časov, ki so bili upora-bljeni kot prevodne ustreznice italijanskega sestavljenega prihodnjika, so v prevodih prisotni tudi drugi elementi, kot so prislovne besedne zveze, uporabljene za izražanje modalnosti, ki je ni moč ubesediti le s slovenskim glagolskim časom. Zdi se, da se – z nekaj izjemami, pogojenimi najverjetneje z interferenco – prevajalci večinoma zavedajo funkcijskih razlik med časovnim in epistemskim sestavljenim prihodnjikom in so zato uspešno prenesli pomene v ciljni jezikTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta