167 KB26 KB199220252015Sušec, Simonaletnik:24številka:94/95str. 109-120ISSN:1318-3362ISSN:2232-6650COBISSID:513456770URN:URN:NBN:SI:doc-LU6G4YLMslNova revijaPhainomena (Ljubljana)Hugo de Sancto Victore, ok.1096-1141interpretacijainterpretationmediaveal philosophypedagogikapedagogysrednjeveška filozofijaO branju in interpretiranju|Prispevek se ukvarja z razmerjem in neskladji med tremi deli Huga Svetoviktorskega (Didascalicon, De tribus maximis in De scripturis) ter implikacijami, ki jih ima vsako od njih za razumevanje celotnega Hugovega opusa in narave njegovega pedagoškega podvzetja in na podlagi katerih je mogoče ovrednotiti tako tiste tendence, ki so v preučevanju njegovega mesta v kulturni zgodovini prevladovale v dvajsetem stoletju, kot tudi ugovore preučevalcev Hugovih tekstov, ki so se prvim silovito uprliTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut Nove revije - Zavod za humanistiko