312 KB61 KB199420242011Burger, AnžeJaklič, AndrejaKunčič, Aljažletnik:18str. S23-S43, S105številka:supl.ISSN:1318-3222COBISSID:30994269URN:URN:NBN:SI:doc-LTJJSWHXslEvropski inštitut za komuniciranje in kulturoJavnost (Ljubljana)javno mnenjejavnostSloveniaSlovenijatuje investicijeJavnost in tuje neposredne investicije|Povezanost tujih neposrednih investicij (TNI) in (ne)naklonjenosti državljanovje v teoriji in empiričnem preverjanju razmeroma skromno analizirana, čeprav podjetja v investicijskem odločanju odziv javnosti označujejo kot dejavnik tveganja, katerega mednarodna razsežnost je že dolgo prepoznana. Teorija nakazuje, da si ljudje ustvarjajo mnenje o TNI bodisi zaradi zgodovinsko-političnih razlogov, še verjetneje pa zaradi neposrednega vpliva vhodnih TNI na trg dela in njihove plače. Osnovni empirični rezultati za evropske države v zadnjih dveh desetletjih kažejo, da državljani, naklonjeni liberalizaciji, tokove TNI privabljajo, nenaklonjenost liberalizaciji pa jih odvrača. Ob sočasnem preverjanju vpliva liberalizaciji naklonjenih in nenaklonjenih državljanov ugotovimo, da naklonjenost državljanov liberalizaciji na prilive TNI ne vpliva, medtem ko ima nenaklonjenost statistično značilen negativen vpliv. Rezultati kažejo, da se (ne)naklonjenost državljanov v prilivih TNI pokaže šele po petih letih, kajti podjetja potrebujejo ustrezen čas, da se na mnenjske spremembe odzovejo. Kot izjemno pomembne se izkažejo formalne pravne, politične in ekonomske institucije, ki se odzivajo na javno mnenje. Vključitev teh pojasnjevalnih spremenljivk močno zmanjša absolutni učinek liberalizaciji nenaklonjenih državljanov na prilive TNI in pokaže, da ta deluje popolnoma na podlagi formalnih institucij. Rezultati posredno tudi opozarjajo, da je pri oblikovanju spodbud za privabljanje TNI smiselno upoštevati javno mnenjeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaEvropski inštitut za komuniciranje in kulturo - EURICOM