7205 KB54 KB0 KB199820242022Čufar, KatarinaDe Luis, MartinNovak, KlemenStraže, AlešŠkrk, Ninaštevilka:1letnik:71str. 31-46ISSN:0024-1067DOI:10.26614/les-wood.2022.v71n01a04COBISSID_HOST:116637443URN:URN:NBN:SI:doc-LITNQBLBenBiotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvoLes (Ljubljana)altitudinal gradientsbranikeclimatedendrochronologydendrokronologijaEuropean beechEuropean larchevropski macesenFagus sylvaticagradient nadmorske višineLarix deciduanavadna bukevnavadna smrekaNorway sprucePicea abiespodnebjeSloveniaSlovenijatree ringsTree-ring chronologies of Picea abies, Larix decidua and Fagus sylvatica along altitudinal gradients| Kronologije širin branik drevesnih vrst Picea abies, Larix decidua in Fagus sylvatica vzdolž gradientov nadmorske višine|The dendrochronological climate signal of Norway spruce (Picea abies), European larch (Larix decidua), and European beech (Fagus sylvatica), among other species, depends on altitude, therefore we have to collect dendrochronological data systematically for each species along altitude gradients. To this end, we established local tree-ring chronologies for the three species along two elevation gradients: (1) Kokra – Jezersko with sites at 750, 780, 950, 1200, 1250, 1380, 1600 m a., and (2) Bled – Radovna – Krma with sites at 518, 550, 580, 700, 750, 900, 950, 1000, 1200, 1400, 1600, 1760, 1900, 2040 m a. We present the main characteristics of the chronologies and the results of the dendroclimatological analyses, which show how the climatic factors influence the variation of the tree rings in dependence of altitude and species. We also present the agreement of the different chronologies in terms of standard dendrochronological parameters such as the t-value and discuss the potential use of the presented databaseDendrokronološki signal navadne smreke (Picea abies), evropskega macesna (Larix decidua) in navadne bukve (Fagus sylvatica) je med drugim odvisen od nadmorske višine, zato moramo za razumevanje dendrokronološkega signala sistematično zbirati podatke o posamezni vrsti vzdolž višinskih gradientov. V ta namen smo zbrali vzorce lesa in sestavili lokalne kronologije širin branik omenjenih treh vrst z območij vzdolž dveh gradientov: (1) Kokra – Jezersko, ki vključuje lokacije na 750, 780, 950, 1200, 1250, 1380 in 1600 m nadmorske višine, in (2) Bled – Radovna – Krma z rastišči na 518, 550, 580, 700, 750, 900, 950, 1000, 1200, 1400, 1600, 1760, 1900, 2040 m n. v. Predstavljamo glavne značilnosti kronologij in rezultate dendroklimatoloških analiz, ki so potrdile, da se podnebni dejavniki, ki vplivajo na variiranje širin branik, spreminjajo z nadmorsko višino in da je to spreminjanje širin branik različno pri posamezni drevesni vrsti. Predstavljamo tudi ujemanje različnih kronologij z vidika standardnih dendrokronoloških parametrov, kot je t-vrednost, in razpravljamo o možni uporabi predstavljene podatkovne bazeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZveza lesarjev Slovenije