{"?xml":{"@version":"1.0"},"edm:RDF":{"@xmlns:dc":"http://purl.org/dc/elements/1.1/","@xmlns:edm":"http://www.europeana.eu/schemas/edm/","@xmlns:wgs84_pos":"http://www.w3.org/2003/01/geo/wgs84_pos","@xmlns:foaf":"http://xmlns.com/foaf/0.1/","@xmlns:rdaGr2":"http://rdvocab.info/ElementsGr2","@xmlns:oai":"http://www.openarchives.org/OAI/2.0/","@xmlns:owl":"http://www.w3.org/2002/07/owl#","@xmlns:rdf":"http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#","@xmlns:ore":"http://www.openarchives.org/ore/terms/","@xmlns:skos":"http://www.w3.org/2004/02/skos/core#","@xmlns:dcterms":"http://purl.org/dc/terms/","edm:WebResource":[{"@rdf:about":"http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-LGUWXG7K/dbc857e8-2929-444d-9fc7-98441ad3fc5a/PDF","dcterms:extent":"305 KB"},{"@rdf:about":"http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-LGUWXG7K/55ab5d1e-f190-4326-9fde-4951ef957b82/TEXT","dcterms:extent":"43 KB"}],"edm:TimeSpan":{"@rdf:about":"2002-2026","edm:begin":{"@xml:lang":"en","#text":"2002"},"edm:end":{"@xml:lang":"en","#text":"2026"}},"edm:ProvidedCHO":{"@rdf:about":"URN:NBN:SI:doc-LGUWXG7K","dcterms:isPartOf":[{"@rdf:resource":"https://www.dlib.si/details/urn:nbn:si:spr-py0w57lr"},{"@xml:lang":"sl","#text":"Zdravstveno varstvo"}],"dcterms:issued":"2025","dc:creator":["Kukec, Andreja","Vinko, Matej","Zaletel-Kragelj, Lijana"],"dc:contributor":"Vinko, Matej","dc:format":[{"@xml:lang":"sl","#text":"številka:3"},{"@xml:lang":"sl","#text":"letnik:64"},{"@xml:lang":"sl","#text":"str. 143-151"}],"dc:identifier":["ISSN:0351-0026","DOI:10.2478/sjph-2025-0018","COBISSID:243461891","URN:URN:NBN:SI:doc-LGUWXG7K"],"dc:language":"en","dc:publisher":{"@xml:lang":"sl","#text":"Nacionalni inštitut za javno zdravje"},"dc:subject":[{"@xml:lang":"sl","#text":"data linkage"},{"@xml:lang":"en","#text":"duševno zdravje"},{"@xml:lang":"en","#text":"epidemiologija"},{"@xml:lang":"sl","#text":"epidemiology"},{"@xml:lang":"sl","#text":"mental health"},{"@xml:lang":"en","#text":"povezovanje podatkov"},{"@xml:lang":"sl","#text":"routinely collected health data"},{"@xml:lang":"en","#text":"rutinsko zbrani zdravstveni podatki"},{"@xml:lang":"en","#text":"samoporočanje"},{"@xml:lang":"sl","#text":"self report"}],"dcterms:temporal":{"@rdf:resource":"2002-2026"},"dc:title":{"@xml:lang":"sl","#text":"Mind the gap| a retrospective study of discrepancies in self-reported and administrative database-identified mental health issues in Slovenia| Retrospektivna študija o neskladjih med samoporočanimi in v administrativnih zbirkah podatkov ugotovljenimi težavami v duševnem zdravju v Sloveniji|"},"dc:description":[{"@xml:lang":"sl","#text":"Background This study assessed discrepancies between self-reported and administrative data sources in identifying mental health issues in Slovenia, and investigated associated socio-demographic factors. Methods Data were linked from the 2019 Slovenian European Health Interview Survey (EHIS; n=9,900) and national health administrative databases capturing inpatient hospitalisations, outpatient prescription drugs and mental health-related sick leave. Mental health issues were identified in EHIS by self-report and in administrative databases using diagnostic codes and medication claims. Socio-demographic factors were obtained from EHIS. Discrepancies were assessed and multinomial logistic regression was used to analyse the association between these factors and the source of case identification. Results Of the 9,900 EHIS respondents, 1,336 (13.5%) self-reported mental health issues, while 1,675 (16.9%) were identified in administrative databases. Only 613 individuals (4.6% of the total sample) were identified in both sources. Older age was associated with being identified in both data sources and administrative data only compared to not being identified. Females and unemployed persons were more likely than males and employed persons to be identified as having mental health issues, regardless of the data source. Compared to those with primary education or lower, individuals with higher education were less likely to be identified in administrative data only or in both data sources. Conclusions discrepancies exist between self-reported and administrative data sources in identifying mental health issues. Discrepancies are associated with socio-demographic factors and may lead to different interpretations of population mental health. This study underscores the importance of cautiously interpreting self-reported and administrative health data in public health"},{"@xml:lang":"sl","#text":"Uvod Z raziskavo smo ocenili neskladja v prepoznavi posameznikov s težavami v duševnem zdravju pri uporabi samoporočanih in administrativnih podatkov v Sloveniji ter raziskali povezane socialno-demografske dejavnike. Metode Podatki so bili pridobljeni iz Nacionalne raziskave o zdravju in zdravstvenem varstvu (EHIS) iz leta 2019 (n = 9.900) in treh zdravstvenih administrativnih baz podatkov, ki zajemajo bolnišnične obravnave, izdajo ambulantnih zdravil na recept ter koriščenje bolniškega staleža. Težave z duševnim zdravjem so bile v raziskavi EHIS opredeljene s samoporočanjem, v administrativnih bazah podatkov pa z uporabo diagnostičnih kod in izdanih receptov za zdravila. Socialno-demografski dejavniki so bili pridobljeni iz raziskave EHIS. Neskladja v prepoznavi posameznikov s težavami v duševnem zdravju in povezanost socialno-demografskih dejavnikov so bila analizirana z uporabo polinomne regresijske analize. Rezultati Od 9.900 anketirancev v raziskavi EHIS jih je 1.336 (13,5 %) samoporočalo o težavah z duševnim zdravjem, medtem ko jih je bilo 1.675 (16,9 %) prepoznanih v administrativnih bazah podatkov. Le 613 posameznikov (4,6 % celotnega vzorca) je bilo prepoznanih hkrati v obeh virih. Starejša starost je bila povezana s prepoznavo v obeh virih podatkov in samo v administrativnih podatkih v primerjavi z neprepoznavo v katerem koli viru podatkov. Ženske in brezposelni posamezniki so bili bolj verjetno kot moški in zaposleni prepoznani kot osebe s težavami v duševnem zdravju, ne glede na vir podatkov. V primerjavi s tistimi z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo so bili posamezniki z višjo izobrazbo manj verjetno prepoznani samo v administrativnih podatkih ali v obeh virih podatkov. Zaključki Pri prepoznavi težav z duševnim zdravjem obstajajo znatna neskladja med samoporočanjem in administrativnimi viri podatkov. Neskladja so povezana z različnimi socialno-demografskimi dejavniki in lahko vodijo do različnih interpretacij duševnega zdravja prebivalstva. Ta študija poudarja pomen previdne interpretacije samoporočanih in administrativnih zdravstvenih podatkov v javnem duševnem zdravju"}],"edm:type":"TEXT","dc:type":[{"@xml:lang":"sl","#text":"znanstveno časopisje"},{"@xml:lang":"en","#text":"journals"},{"@rdf:resource":"http://www.wikidata.org/entity/Q361785"}]},"ore:Aggregation":{"@rdf:about":"http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LGUWXG7K","edm:aggregatedCHO":{"@rdf:resource":"URN:NBN:SI:doc-LGUWXG7K"},"edm:isShownBy":{"@rdf:resource":"http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-LGUWXG7K/dbc857e8-2929-444d-9fc7-98441ad3fc5a/PDF"},"edm:rights":{"@rdf:resource":"http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/"},"edm:provider":"Slovenian National E-content Aggregator","edm:intermediateProvider":{"@xml:lang":"en","#text":"National and University Library of Slovenia"},"edm:dataProvider":{"@xml:lang":"sl","#text":"Nacionalni inštitut za javno zdravje"},"edm:object":{"@rdf:resource":"http://www.dlib.si/streamdb/URN:NBN:SI:doc-LGUWXG7K/maxi/edm"},"edm:isShownAt":{"@rdf:resource":"http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LGUWXG7K"}}}}