160 KB52 KB199420262026Grmšek Svetlin, AntonPeršolja, Melitaletnik:60str. 94-103številka:suppl. 1DOI:10.14528/snr.2026.60.Suppl.1.3333ISSN:1318-2951COBISSID_HOST:280210691URN:URN:NBN:SI:doc-LF449RWYslZbornica zdravstvene negeObzornik zdravstvene negedigital literacydigital toolsdigitalizacijadigitalna orodjadigitalna pismenoste-profesionalizeme-professionalismhabitsmedicinske sestrenursesrazvadeVidik medicinskih sester o družbenih omrežjih in njihovem vplivu na duševno zdravje| kvalitativna raziskava| Nurses' perspectives on social media and its impact on mental health| a qualitative study|Introduction: Nurses report using social networking sites for one to three hours daily, primarily to share work-related information. The aim of this study was to determine nurses' perspectives on social networking use in the context of mental health.Methods: A qualitative descriptive research method was employed. Data were collected through semi-structured interviews using three sets of questions: (1) social networks, (2) mental health, and (3) e-professionalism. The purposive sample comprised 17 nurses aged 20 to 64 years, working in various healthcare settings. Their responses were analysed using thematic analysis. Results: Data analysis identified three main themes: (1) nurses' perspectives on social media use, (2) the use of social media in the professional context of nursing, and (3) nurses’ perspectives on the impact of social media on mental health. Respondents emphasised that the influence of social media depends on the type of content individuals are exposed to. They highlighted the importance of reliable information sources, the presence of violent or harmful content, the amount of time spent on social media, and issues related to patient privacy and the maintenance of the professional reputation of nursing.Discussion and conclusion: Nurses believe that social media have a significant impact on mental health. There is a need to integrate e-professionalism into educational programmes to promote responsible and safe use of social media in both professional and private contextsUvod: Medicinske sestre poročajo o vsakodnevni uporabi družbenih omrežij v trajanju od ene ure do treh ur, predvsem v zvezi z izmenjavo informacij, povezanih z delom. Namen raziskave je bil ugotoviti vidik medicinskih sester o uporabi družbenih omrežij na primeru duševnega zdravja in njihovemu vplivu na duševno zdravje.Metode: Uporabljena je bila kvalitativna deskriptivna metoda dela. Podatki so bili pridobljeni z delno strukturiranimi intervjuji v treh sestavnih delih vprašanj: (1) družbena omrežja, (2) duševno zdravje in (3) e-profesionalizem. Namenski vzorec sestavlja sedemnajst medicinskih sester v starosti med 20 let in 64 let, ki delajo na različnih področjih zdravstva. Opravljena je bila tematska analiza zbranih odgovorov.Rezultati: V analizi podatkov so bile identificirane tri teme: (1) vidik medicinskih sester o uporabi družbenih omrežij, (2) uporaba družbenih omrežij na delovnem mestu medicinskih sester ter (3) vidik medicinskih sester na vpliv družbenih omrežij na duševno zdravje. Udeleženci intervjujev so poudarili, da je vpliv družbenih omrežij pogojen z naravo vsebin, s katerimi posameznik prihaja v stik. Pri tem so poudarili pomen zanesljivosti virov informacij, prisotnosti nasilnih ali škodljivih vsebin, čas, namenjen uporabi družbenih omrežij, ter vidike, povezane z varovanjem zasebnosti pacientov in ohranjanjem ugleda zdravstvene nege kot profesije.Diskusija in zaključek: Medicinske sestre menijo, da družbena omrežja pomembno vplivajo na duševno zdravje. Kaže se potreba po vključevanju e-profesionalizma v izobraževalne programe za spodbujanje odgovorne in varne uporabe družbenih omrežij v profesionalnem življenju in zasebnih situacijahTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije