132 KB36 KB198520252001Plut, Dušanštevilka:16str. 73-88ISSN:0354-0596COBISSID:15530082URN:URN:NBN:SI:doc-LD4HK596slOddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v LjubljaniDela - Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v LjubljaniCroatiaecologyekologijaenvironmental protectionGulf of TriesteHrvaškaobmejna območjaonesnaževanje okoljaonesnaževanje vodaregionalni razvojSloveniaSlovenijasustainable developmenttrajnostni razvojTržaški zalivvarstvo okoljaVodnoekološki dejavniki regionalnega razvoja obmejnih območij ob slovensko-hrvaški meji|Most rivers crossing the Slovene-Croatian border were in the nineties moderate to very polluted. The quality improved a little during the period 1990-1998 (mostly only for a half of the class)for Mura, Sava and lower Sotla,quality of Kolpa under Metlika worsened and quality of Dragonja did not change considerably. Pollution of the Gulf of Trieste is mostly caused by Italy and less by Slovenia and Croatia.Border waters should be treated more reasonably, primarily pollution of the same should be decreased and sustainable economy should be implemented within the range of international river basins (Sava, Drava, Mura). However from the point of view of border regional development and joint sustainable treatment of water sources, joint interstate planning and realisation of decreasing the burdening of water of Sotla, Kolpa and the Gulf of Trieste, is of the biggest importanceVečina rek, ki prečkajo slovensko hrvaško mejo, je bila v 90. letih zmerno do močno onesnažena. V obdobju 1990-1997 se je nekoliko izboljšala (večinoma le za polovico razreda) kakovost Mure, Save in spodnje Sotle, poslabšanje Kolpe pod Metliko, kakovost Dragonje pa se bistveno ni spremenila. Pri onesnaževanju Tržaškega zaliva je delež onesnaževanja Italije največji, delež Slovenije in Hrvaške pa manjši. Smotrnejše ravnanje z obmejnimi vodnimi viri se naj prednostno usmeri na zmanjšanje njihovega onesnaževanja in sonaravno gospodarjenje v okviru mednarodnih porečij (Sava, Drava, Mura). Z vidika obmejnega regionalnega razvoja in skupnega sonaravnega gospodarjenja z vodnimi viri pa je ključno skupno meddržavno načrtovanje in udejanjanje zmanjševanja obremenjevanja vod Sotle, Kolpe in Tržaškega zalivaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta