161 KB23 KB199220252023Cesarone, Virgilioštevilka:126/127letnik:32str. 125-135DOI:10.32022/PHI32.2023.126-127.6ISSN:1318-3362COBISSID_HOST:179317507URN:URN:NBN:SI:doc-L9WGF82XenInštitut Nove revije - Zavod za humanistikoPhainomena (Ljubljana)gestagestureigraliturgijaliturgyplayRomano Guardinisimbolno poljesymbolic fieldGesture and liturgical gesture|Utečene interpretacije gestualnosti predpostavljajo, da gesta spremlja ekspresivno dejanje, pri čemer sama skoraj izgine, s tem ko osebi, ki jo izvršuje, omogoči, da to, kar predstavlja, pokaže kot pripadajoče njeni lastni notranjosti. Namen pričujočega prispevka je razgrniti, kako geste ne smemo dojeti kot nečesa zunanjega glede na misel, temveč ona sama spada k človekovi svetni pozicioniranosti, k njegovi biti-vsvetu, in potemtakem na samolasten način manifestira sebstvo znotraj simbolnega referenčnega okvira skupnega pomenskega horizonta. Gestualnost liturgije pri tem služi kot posebno tehten primer takšne fenomenološko-hermenevtične interpretacije gesteTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut Nove revije - Zavod za humanistiko