1633 KB0 KB201320262026Brečko, Barbara NežaUršič, Matjažštevilka:1letnik:31str. 41-61DOI:0.3986/ahas.31.1.02ISSN:1408-0419COBISSID_HOST:288591619URN:URN:NBN:SI:doc-L65K6ACIenZnanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta SteletaActa historiae artis Slovenicaeconomic developmentgospodarski razvojHEI-TRANSFORM projectheritage managementimmovable cultural heritagejavno mnenjelocalismlocalitylokalizemlokalnostnepremična kulturna dediščinanew localismnovi lokalizempanel surveypanelna anketaparticipacijaparticipationprojekt HEI-TRANSFORMpublic opinionupravljanje dediščinePerception of management of immovable cultural heritage in Slovenia and the role of (new) localism|Public opinion on management of immovable cultural heritage is shaped by a complex interplay of desires from different population groups that simultaneously aspire to implement localism, participation, and economic development. This article elaborates how the information obtained during public opinion surveys gives rise to many opposing opinions and positions on ways to manage immovable cultural heritage. These often-opposing stances within Slovenian com-munities can sometimes lead to confusion, exclusivity, resistance to change, passivation, or even open conflict with broader social and developmental consequences. Based on an analysis of data from a 2024 panel survey that included 1,150 respondents in Slovenia, the article suggests orientations for potential changes in heritage policies to provide greater balance between local stakeholders, public authorities, and economic actorsJavno mnenje o upravljanju nepremične kulturne dediščine se oblikuje na podlagi kompleksne interakcije med različnimi skupinami prebivalstva, ki si hkrati prizadevajo za uveljavljanje lokalizmov, večjo participacijo in gospodarski razvoj. V članku je podrobno opisano, kako informacije, pridobljene prek javnomnenjskih raziskav, razkrivajo številna para-doksalna mnenja in stališča o načinih upravljanja nepremične kulturne dediščine. Ta pogosto nasprotujoča si stališča znotraj lokalnih skupnosti lahko včasih vodijo v zmedo, ekskluzivnost, odpor do sprememb, pasivnost ali celo odprt konflikt s širšimi družbenimi in razvojnimi posledicami. Na podlagi analize podatkov iz panelne ankete iz leta 2024, ki je vključevala 1150 anketirancev v Sloveniji, so v članku oblikovane usmeritve za morebitne spremembe politik upravljanja z nepremično kulturno dediščino z namenom vzpostavljanja večjega ravnovesja med lokalnimi deležniki, javnimi organi in gospodarskimi akterjiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta