161 KB0 KB199420242021Pajnik, MojcaRibać, Markoletnik:28str. S103-S121številka:suplement 1DOI:10.1080/13183222.2021.2012943ISSN:1318-3222COBISSID:92275715URN:URN:NBN:SI:doc-L2775J7EslEvropski inštitut za komuniciranje in kulturoJavnost (Ljubljana)Beguncibegunska krizaEmigration and immigrationIzseljevanje in priseljevanjeMass mediamedijski populizemmigracijeMnožični medijinovinarstvoPopulismPopulizemPoročanjeRefugeesReportingMedijski populizem in afektivno novinarstvo| časopisni komentar o "begunski krizi"|The article examines the production and reproduction of populism in the media reporting and interpretation of migration in the period of transformative changes of the migration and refugee legislation in Slovenia (2015–2019). The authors focus on the presence of three central populist antagonisms that frame the topic of migration in general – people-centrism, anti-elitism, and othering. The specific nature of the dissemination of populist antagonisms in the media requires the authors to consider media populism on two levels; populism by the media presents journalists as generators of populism or as actors who actively engage in the reproduction of populist communication, while populism through the media signifies the presence of populist antagonisms expressed by external voices (e.g. politicians) in the journalistic reporting. These arguments are elaborated in a comparative empirical study of populist and affective communication present in the interpretative genre of newspaper commentary in two selected daily newspapers, Delo and Slovenske novice. The tabloid displays the prevalence of an anti-migration frame coupled with fear, whereas the broadsheet daily Delo frames the topic of migration as criticism of the government in its mostly empathetic communication towards migrants. Examination of similarities and diff erences in the distribution of populist antagonisms shows the tabloid’s disproportionate expression of populism formulated mostly as a threat of the (migrant) OtherČlanek preučuje pojavnost in reprodukcijo populizma v medijskem poročanju in interpretaciji migracij v obdobju sprememb migracijske in begunske zakonodaje v Sloveniji (2015–2019). Avtorica in avtor se v analizi osredinjata na prisotnost treh osrednjih populističnih antagonizmov, ki okvirjajo migracijsko tematiko: osrediščenost na ljudstvo, protielitizem in drugost. Zaradi specifičnega načina diseminacije populističnih antagonizmov v medijih medijski populizem obravnavata na dveh ravneh: populizem s strani medijev označuje novinarje kot generatorje populizma oziroma kot akterje, ki aktivno poustvarjajo populistično komuniciranje, medtem ko populizem skozi medije zaznamuje prisotnost populističnih antagonizmov, ki jih izrekajo zunanji glasovi (npr. politiki), na katere se novinarji opirajo. Ugotovitve ilustrira komparativna študija populističnega in afektivnega komuniciranja v interpretativnem žanru časopisnega komentarja dveh izbranih dnevnih časopisov, Dela in Slovenskih novic. V tabloidu prevladuje antimigracijski okvir upovedovanja, ki se povezuje z afektom strahu, medtem ko v časopisu Delo tematiko migracij okvirjajo kot kritiko vlade, v afektivni komunikaciji pa prevlada empatija do migrantov. Analiza podobnosti in razlik v distribuciji populističnih antagonizmov kaže na disproporcionalno pojavnost populizma v tabloidu, ki je v veliki meri formuliran predvsem kot grožnja pred (migrantskim) DrugimTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaEvropski inštitut za komuniciranje in kulturo - EURICOM