43 KB12345 KB38 KB199220251996Brejc, Toneštevilka:1letnik:5str. 45-64ISSN:1318-1874COBISSID:9144674URN:URN:NBN:SI:doc-KWV6PTCTslDruštvo psihologov SlovenijePsihološka obzorja (Ljubljana)kakovostklinična psihologijaporočilarehabilitacijavocational rehabilitationOcenjevanje rehabilitacijskih poročil| poskus pristopa|In in rehabilitation, being is also a domain of transdisciplinary psychological activity, the written report represents a key document for further actions, but there is no empirical evidence about the quality and satisfactoriness as regard the needs of its users. Therefore, the pilot investigation of the structure and content of the reports prepared by the Vocational Rehabilitation Unit of Rehabilitation Institute, based on the expert analysis and considering the principles and recommandations for psycho logical report writing, was done. It was found that the content of reports was mainly deficient and depending on personal profesional orientation of the reporter, and their quality deminished due to inadequate organisation, vague vocabulary, unclear statement of "the report problem" and overlaping data. The analysis draw attention to the need for evaluation of the expectations of report users, and confirmed the significance and validity of approach, also making possible the suggestions of some rules for "good report writing"Čeprav je pisno poročilo v rehabilitaciji, ki je tudi mejno transdisciplinarno področje psihološke dejavnosti, ključni usmerjevalni dokument za vse nadaljnje postopke, ni na voljo empiričnih podatkov, kakšna sota poročila in v kolikšni meri ustrezajo potrebam uporabnikov. Zato smo opravili pilotsko ekspertno analizo zgradbe in vsebine vzorca poročil Centra za usposabljanje pri Inštitutu Republike Slovenije za rehabilitacijo, pri čemer smo se oprli na načela in priporočila pri pisanju psiholoških poročil in na oceno potreb uporabnikov. Ugotovili smo, da je bila vsebinska sestava poročil praviloma pomanjkljiva in odvisna od osebne strokovne orientacije poročevalca, kakovost poročanja pa slabša predvsem zaradi njegove slabe sporočilnosti, povezane z neustrezno organizacijo poročila in nejasnim besediščem, nejasne opredelitve "problema poročanja" in prekrivajočih podatkov. Analiza je opozorila na potrebo po proučitvi dejanskih potreb uporabnikov/bralcev poročil, potrdila smiselnost in praktičnost pristopa, veljavnega tudi pri psihološkem poročanju, podprla pa je tudi sugestije glede pravil "dobrega pisanja"TEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaDruštvo psihologov Slovenije