2006 KB22 KB202520252025Časar, Igorletnik:1številka:3str. 536-546DOI:10.63069/bq9apc57COBISSID_HOST:236576771ISSN:3024-031XURN:URN:NBN:SI:doc-KVX7QRZ2slVzgojno-izobraževalni zavod Antona Martina SlomškaRevija inovativna pedagogikaalgorithmsalgoritmicomputer science and informaticsInformacijsko-komunikacijska tehnologijaOsnovnošolsko izobraževanjeračunalništvo in informatikaspodbudna učna okoljastimulating learning environmentsŠportna vzgojaSvet algoritmov pri predmetu šport v I. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole|A stimulating learning environment, where abstraction, decomposition, generalization, and pattern recognition play a central role, enables pupils to develop fundamental computer science and informatics knowledge. This paper presents a case study of an innovative teaching practice that develops the concept of algorithms in pupils in the first educational cycle. The research examines how integrating pictograms into physical education can contribute to the development of fundamental computer science knowledge in pupils in the first educational cycle. The research aims to analyze teaching approaches, methods, and the effects of integrating computational tools into classroom instruction, considering the Framework for Computer Science from Preschool to Secondary School and the Physical Education curriculum. Data was collected using qualitative methods. The case study was conducted on a targeted small sample of a homogeneous group of pupils from the bilingual primary school Genterovci, aged 7 to 9. The data was collected through observation, product analysis, and semi-structured interviews. Data analysis was conducted using thematic analysis. The analysis of the responses showed that, within a stimulating learning environment, it is possible to develop fundamental computer science knowledge without using digital devices. Pupils were able to describe the problem more easily, identify key details, and find solutions. Pupils had no difficulty recognizing and creating algorithms. Collaborative learning was further developed by forming teams and assigning roles, encouraging experience-sharing and joint problem-solving. The findings suggest that similar methods could be applied to other subjects, opening new possibilities for integrating computational thinking into primary school educationSpodbudno učno okolje, v katerem imajo abstrakcija, dekompozicija, generalizacija in prepoznavanje vzorcev osrednjo vlogo, učencem omogoča razvoj temeljnih znanj računalništva in informatike. V prispevku je predstavljena študija primera inovativne učne prakse, ki pri učencih prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja razvija koncept algoritmov. Raziskava preučuje, kako lahko s piktogrami pri predmetu šport razvijamo temeljna računalniška znanja. Cilj raziskave je analiza učnih pristopov, metod ter učinkov integracije računalniških orodij v razredni pouk, pri čemer upoštevamo Okvir računalništva in informatike od vrtca do srednje šole ter učni načrt za predmet šport. Podatke smo pridobili s kvalitativno metodo. Študija primera je bila izvedena na namenskem, majhnem vzorcu homogene skupine učencev DOŠ Genterovci, starih od 7 do 9 let. Podatki so bili zbrani z opazovanjem, analizo izdelkov in polstrukturiranim intervjujem. Analiza podatkov je bila opravljena s tematsko analizo. Analiza odgovorov je pokazala, da je znotraj spodbudnega učnega okolja mogoče razvijati temeljna znanja računalništva in informatike brez uporabe digitalnih naprav. Učenci lažje opišejo problem, prepoznajo ključne podrobnosti in poiščejo rešitev. Učenci niso imeli težav s prepoznavanjem in ustvarjanjem algoritmov. Z oblikovanjem ekip in razdeljenimi vlogami se v večji meri razvija sodelovalno učenje, ki spodbuja deljenje izkušenj in skupno reševanje izzivov. Ugotovitve kažejo, da je mogoče podobne metode uporabiti tudi pri drugih predmetih, kar odpira nove možnosti za integracijo računalniškega mišljenja v osnovnošolsko izobraževanjeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaVzgojno-izobraževalni zavod Antona Martina Slomška