136 KB59 KB199420242018Dragoš, SrečoLeskošek, Vesnaletnik:25str. S18-S33številka:supl.DOI:10.1080/13183222.2018.1554309ISSN:1318-3222COBISSID:5071205URN:URN:NBN:SI:doc-KV4X08DSslEvropski inštitut za komuniciranje in kulturoJavnost (Ljubljana)družinadružinska politikasocialna politikaženskeRazmerje med socialnimi, družinskimi in rodnostnimi politikami|The article addresses the problem of the impact of family and fertility policies on the lives of women. Family and fertility policies are implicitly interconnected, since the particular protection of the family is often argued with the quality of life of children, regardless of the extent to which family policies are explicitly focused on promoting fertility (with specifically designed measures). Policies often address the family in a gender neutral way as a basic social unit, without recognising the historically constructed gender inequalities that reduce women to caregiving activities in and for the family. Depending on the attitude of the state to the family, women and the sharing of care responsibilities, various classifications and typologies of welfare state have developed. States can be typified according to the attitude to care work, according to the role of the male caregiver, or according to the welfare state models, where it is possible to assess the level of de- or re-familialistic policies of the state. The analysis of Slovene family policy shows that it is slowly gaining the characteristics of the pro-birth policy, irrespective of the political parties that run the ministry responsible to develop these policies, although the process is not linear. The results also reveal gender blindness of these policies, since, despite recognising gender inequalities, they do not address the problem in an appropriate wayČlanek naslavlja problem vpliva družinskih in rodnostnih politik na življenje žensk. Družinske in rodnostne politike so implicitno medsebojno povezane, saj je posebno varstvo družine pogosto argumentirano s kakovostjo življenja otrok in sicer ne glede na to, koliko so družinske politike eksplicitno usmerjene v spodbujanje rodnosti (s posebej v ta namen oblikovanimi ukrepi). Politike pogosto naslavljajo družino na spolno nevtralen način kot osnovno družbeno celico, ne da bi prepoznali zgodovinsko vtkane spolne neenakosti, ki ženske reducirajo na skrbstvene aktivnosti v in za družino. Glede na odnos države do družine, žensk in delitve skrbstvenih obveznosti, so se razvile različne klasifikacije in tipologije socialnih držav. Mogoče je države tipizirati glede na odnos do skrbstvenega dela, glede na vlogo moškega oskrbovalca ali pa glede na modele socialnih držav, kjer je mogoče ocenjevati stopnjo de ali refamilialističnih politik države. Analiza slovenske družinske politike pokaže, da zlagoma pridobiva značilnosti pronatalitetne politike in sicer ne glede na stranke, ki vodijo ministrstvo, kjer te politike nastajajo, čeprav ta proces ni linearen. Rezultati pokažejo na počasen, vendar jasen zdrs socialnih politik v družinske in pronatalitetne politike, pokaže tudi izrazito spolno slepost teh politik, saj kljub temu, da prepoznavajo spolne neenakostih, ne naslavljajo problema na ustrezen načinTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaEvropski inštitut za komuniciranje in kulturo - EURICOM