2124 KB0 KB192120252025Matjaž, MaksimilijanSkralovnik, Samoštevilka:3letnik:85str. 591-601ISSN:0006-5722DOI:10.34291/BV2025/03/SkralovnikCOBISSID_HOST:262665475URN:URN:NBN:SI:doc-KRFD70YJslZaložba Univerze v LjubljaniBogoslovni vestnik1QapGenAbraham (svetopisemska oseba)apokrifna GenezačustvoemotionsfearGenesis ApocryphonGospel of MarkjokljubezenloveMarkov evangelijmolitevprayerstrahteologija čustevtheology of emotinsweepingČustvenizirana podoba Abrahama v kumranski apokrifni Genezi (1QapGen)| Emotionalized image of Abraham in 1QapGen|The article explores the emotional dimension of Abraham’s character in the Qumran text 1QapGen and shows how the apocryphon, in contrast to the canonical Genesis, constructs an “emotionalized” image of the patriarch. Through philological and theological analysis of central motifs—especially weeping (???) and love (???)—the study demonstrates that emotions in 1QapGen are not literary embellishments but a hermeneutical key to understandingAbraham’s faith and divine revelation. In 1QapGen, Abraham is not portrayed as an emotionless ideal but as a human being who believes through tears, pra-yer, and inner devotion. In dialogue with the Gospel of Mark, the discussionalso addresses the motif of fear as an emotional space of revelation, in which the human being, in trembling and vulnerability, enters the nearness of God. The author concludes that the apocryphon broadens the theological horizon of Genesis, as divine presence is revealed within the sphere of human emotional experience. In this way, 1QapGen establishes what may be called a theology of emotions—an understanding of emotion as the locus where human vulnerability meets divine gracePrispevek obravnava čustveno dimenzijo Abrahamove osebnosti v kumranskem besedilu 1QapGen in prikazuje, kako apokrif v nasprotju s kanonično Genezo oblikuje ‚čustvenizirano‘ podobo patriarha. S filološko in teološko analizo osrednjih motivov – predvsem joka (???) in ljubezni (???) – študija skuša pokazati, da čustva v 1QapGen niso pripovedni okras, temveč hermenevtični ključ za razumevanje Abrahamove vere in Božjega razodetja. Abraham v 1Qa-pGen ne deluje kot ideal brez čustev, temveč kot človek, ki veruje s solzami, molitvijo in notranjo predanostjo. V povezavi z Markovim evangelijem se raz-prava dotakne tudi motiva strahu kot čustvenega prostora razodetja, kjer človek v trepetu in ranljivosti vstopi v bližino Boga. Avtor ugotavlja, da apokrif razširja teološki horizont Geneze, saj se v človekovem čustvenem doživljanju razodeva Božja navzočnost. Na ta način 1QapGen utemeljuje tisto, kar bi danes lahko imenovali teologija čustev – razumevanje čustev kot prostora srečanja med človeško ranljivostjo in Božjo milostjoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Teološka fakulteta