171 KB50 KB199220252025Mândru?, David-Augustinštevilka:132/133letnik:34str. 59-80DOI:10.32022/PHI34.2025.132-133.4ISSN:1318-3362COBISSID_HOST:246115587URN:URN:NBN:SI:doc-KPVK8K6JenInštitut Nove revije - Zavod za humanistikoPhainomena (Ljubljana)časovnostdialoghermenevtikaigrapresenečenjeThe moment of surprise and dialogical play| a hermenutical inquiry into the interhuman|Prispevek obravnava razmere med dialogom, časom in presenečenjem. Pokazati želim, da je v primeru medosebnega dialoškega srečanja potrebno govoriti o ustvarjalni časovnosti. Takšno ustvarjalno časovnost je mogoče doseči s posredništvom trenutka presenečenja, kakor sta ga v svojih delih tematizirala Martin Buber in Hans-Georg Gadamer. Čeprav se avtorja nista posebej ukvarjala s problemom časovnosti dialoga, nam razpršene opazke Henrija Bergsona o času in ustvarjalnosti lahko priskrbijo zadostno oporo za razmislek o vprašanju časovnosti dialoga. V pričujočem besedilu pričnem s sodobnim okvirjem »dogodkovne hermenevtike«, znotraj katere se Claude Romano spoprime z odnosom med časovnostjo in presenečenjem. Poglavitni cilj članka je pokazati, kako dialog zaradi svojega igrivega značaja (Gadamer) omogoča trenutek presenečenja in s tem poglablja razumevanje med Jazom in Tijem (Buber)TEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut Nove revije - Zavod za humanistiko