863 KB49 KB198920252024Hudović Kljuno, AlmaKrivošić Dizdarević, Leilaštevilka:1letnik:35str. 5-19, 93-108ISSN:0353-6483DOI:10.5379/urbani-izziv-2024-35-01-01DOI:10.5379/urbani-izziv-en-2024-35-01-01COBISSID_HOST:204417795URN:URN:NBN:SI:doc-KP9D5VMNenslUrbanistični inštitut Republike SlovenijeUrbani izzivfrancoski program Plan Neigegorska letoviščamountain resortsolimpijske igreOlympic GamesSarajevourbanizacijaurbanizationHitra urbanizacija na Bjelašnici| od olimpijskih iger do neoliberalnih investicij| The rapid urbanization of Mount Bjelašnica| from Olympic Games to neoliberal investments|In the early 2000s, Mount Bjelašnica, one of the four Olympic mountains around the city of Sarajevo, experienced rapid urbanization. In an attempt to create a modern mountain resort, but without a general design vision and with substantial criticism from residents, new hotels and other accommodation were built. This article offers insight into the development of the mountain resort at Babin Do on Mount Bjelašnica, comparing it with the development of similar mountain resorts in France. Case studies are the mountain villages of Flaine and Les Arcs, both created in the 1960s by prominent architects as a part of the government program Plan Neige; however, they have largely been changed and extended since then. The findings show certain similarities in the urban planning and architecture at Babin Do with the case studies examined in France, even over a period of sixty years. Although certain buildings in Babin Do create a positive mountain resort ambience, the absence of a regulatory plan that has caused overcrowding with accommodation, and the lack of common public space along with poor all-year activities show that this mountain resort cannot be considered a successful development. Further damage to nature should be minimized, and development should have been more considered and sustainableV prvem desetletju 21. stoletja se je območje pod vrhom Bjelašnice, ene izmed štirih gora v okolici Sarajeva, ki so bile leta 1984 prizorišče zimskih olimpijskih iger, začelo hitro urbanizirati. Da bi to območje spremenili v sodobno letovišče, so bili tam zgrajeni novi hoteli in stanovanjski objekti, čeprav brez skupne oblikovalske vizije in ob precejšnjem neodobravanju prebivalcev. Avtorici sta v članku proučevali razvoj gorskega letovišča Babin Do pod vrhom Bjelašnice in ga primerjali z razvojem podobnih zimskih letovišč v Franciji. Za študijo primera sta izbrali francoski gorski letovišči Flaine in Les Arcs, ki so ju v šestdesetih letih 20. stoletja v okviru vladnega programa Plan Neige zasnovali ugledni arhitekti, od takrat pa sta se že precej spremenili in povečali. Njuni izsledki so pokazali nekatere podobnosti v urbanističnem načrtovanju in arhitekturi Babinega Doja ter proučevanih francoskih letovišč, čeprav je med njimi šestdeset let razlike. Nekatere stavbe v Babinem Doju ustvarjajo prijetno gorsko letoviško ozračje, ker pa za to območje ni regulacijskega načrta in je zato natrpano z nastanitvenimi objekti, hkrati pa nima dovolj skupnih javnih prostorov in storitev, ki bi privabljale obiskovalce vse leto, tega gorskega letovišča ne moremo obravnavati kot primer uspešnega prostorskega razvoja. Treba bi bilo čim bolj zmanjšati nadaljnje škodljive vplive na naravno okolje, človekovi posegi v naravo pa bi morali biti bolj premišljeni in trajnostno usmerjeniTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUrbanistični inštitut Republike Slovenije