89 KB837 KB86 KB200420202012Hočevar, Marjanštevilka:2letnik:46str. 39-56ISSN:1318-2803COBISSID:31451229URN:URN:NBN:SI:doc-KKD6YUJTslZavod Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvojIB revija (Ljubljana)Environmental responsibilityOkoljska odgovornostProstorska sociologijaSloveniaSlovenijaSpatial sociologyUrbanizacijaUrbanizationValuesVrednoteEkstenzivno trošenje bivanjskega prostora v Sloveniji| sociološko kulturološka analiza okoljskih posledic poselitvenega razraščanja|Public opinion surveys investigating the levels of environmental awareness target the most diverse aspects of environment pollution, but they rarely examine people's attitudes to the quantity, ways and forms space itself is used or consumed, especially in the context of residential or settlement patterns. Measuring and interpreting environmental awareness in this way is therefore inadequate, because it does not consider nor register one of the key problems, i.e. people's attitude to the extensive use of residential space. This article analyses the connection between the prevailing long term value orientations about residential preferences in Slovenia, which we associate with an ideology of 'anti-urbanism'. The absence of comprehensive 'ecologisation' of the ways of space consumption for residential purposes in Slovenia is of a structural nature. Its captivity is identified at the ideological, institutional, planning, and individual levels. In surveys on spatial values, we encounter the phenomenon that parochial ruralism is equated with affirmative environmentalism, when respondents consider living in individual family houses environmentally more acceptable than living in multi-dwelling houses in an urban environmentJavnomnenjska preučevanja stopnje okoljske ozaveščenosti so usmerjena v najrazličnejše vidike onesnaževanja okolja, redko pa v preverjanje stališč o količini, načinih in oblikah rabe ali "trošenja" prostora, zlasti glede bivanjskih in poselitvenih vzorcev. Meritve in razlage okoljske ozaveščenosti so zato pomanjkljive, saj ne upoštevajo in ne zaznavajo enega ključnih problemov, tj. odnosa do ekstenzivne rabe bivanjskega prostora. V članku analiziramo povezavo med prevladujočimi vrednotnimi usmerjenostmi o bivanjskih željah v Sloveniji, ki jih povezujemo z ideologijo "protiurbanosti". Ugotavljamo, da je pomanjkanje "ekologizacije" načinov trošenja fizičnega prostora za bivanjske namene v Sloveniji strukturno. Problem identificiramo na ideološki, institucionalni, načrtovalski in individualni ravni. V javnomnenjskih raziskavah o vrednotah prostora zaznavamo fenomen afirmativnega ruralističnega domačijstva, ki se afirmativno enači z okoljskostjo. Ta fenomen pojasnjujemo s protislovno okoljsko usmerjenostjo, ko anketiranci bivanje v družinskih hišah na samem vrednotijo za okoljsko bolj sprejemljivo kakor bivanje v večstanovanjskih zgradbah v urbanem okoljuTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUrad RS za makroekonomske analize in razvoj