1083 KB50 KB201320242014Kranjc, JanezKranjc, JanezVeillon, Didierštevilka:11/12letnik:69str. 839-857, 881-882ISSN:0032-6976COBISSID:14140241URN:URN:NBN:SI:doc-KAF3OGGZfrZveza društev pravnikov SlovenijePravnikčlovekove praviceFranceFrancijahuman rightsosebna svobodaslužabnikislužkinjeLa condition des domestiques| de l'éphémere émancipation révolutionnaire au rabaissement Napoléonien|"The law does not recognize domestic service" asserted the article XVIII of the Declaration of Human Rights of 1793. This idea was truly revolutionary and brought about a democratic advancement by terminating apparent discrimination against servants. However, the reaction after the 9th Thermidor (the fall of Robespierre) loathed this idea of egalitarianism and made a short end of it. The domestic servants had to stay for a long time outside the public life and remained confined to the private sphere where they were subjected to a kind of capitis diminutio. The author discusses the status of domestic servants in the time of the French revolution and during the 19th Century predominantly regarding equality of all people, as promoted by the Declaration of the Rights of Man and of the Citizen"Zakon ne priznava služabništva" je določal 18. člen Deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1793. Ta ideja je bila v resnici revolucionarna in je prinašala velik demokratičen napredek, saj je odpravljala očitno diskriminiranje služabnikov. Termidorska reakcija po smrti Robespierra ni bila naklonjena tej enakosti in jo je hitro odpravila. Služabniki so morali še dolgo ostati zunaj javnega življenja in zaprti v zasebno sfero, kjer so bili žrtve določene vrste capitis deminutio. Avtor obravnava položaj služinčadi v času francoske revolucije in v teku 19. stoletja predvsem v luči načelne enakosti vseh ljudi, ki jo je razglasila Deklaracija o pravicah človeka in državljanaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Pravna fakulteta