2565 KB73 KB201220252023Rendla, Martaštevilka:1letnik:63str. 178-201ISSN:0353-0329DOI:10.51663/pnz.63.1.09COBISSID:156990467URN:URN:NBN:SI:doc-K3VI3LK7enInštitut za novejšo zgodovinoPrispevki za novejšo zgodovinoindustrijsko oblikovanjeJugoslavijakioskimodularna arhitekturaSlovenijaUrban street architecture, the K67 Kiosk| a single solution for all problems|In the following contribution, the author presents the complex development and evolution of the universally and modularly designed K67 Kiosk – the famous red booth by the Slovenian architect and industrial designer Saša Janez Mächtig – from its conception in the second half of the 1960s through its upgrades and specialisation in the 1970s to today’s modernisation as an interactive self-service multipurpose kiosk for the twenty-first century, the K21. The K67 Kiosk – a product of urban street industrial design architecture – was created under the influence of the architectural trends at the time and due to the growing needs of the city and the development of urban service activities. The miniature street architecture, which used to house newspaper, tobacco, and food shops, small workshops, flower shops, parking and ticket booths, information and tourist offices, gatehouses, etc., became a part of the general urban culture of the former Yugoslav territory, the urban space of former Eastern European socialist countries, the collective consciousness and memory, as well as a cult productAvtorica v prispevku predstavi kompleksno pot razvoja ter evolucijo univerzalno in modularno zasnovanega kioska K67 - znamenitega rdečega kioska slovenskega arhitekta in industrijskega oblikovalca Saše Janeza Mächtiga od njegove zasnove v drugi polovici 60. let, nadgradnje in specializacije glede na funkcijo v 70. letih, do današnjega posodabljanja v interaktivni samooskrbni večnamenski kiosk za enaindvajseto stoletje K21. Kiosk K67 - izdelek urbane ulične industrijsko oblikovane arhitekture je nastal pod vplivom tedaj aktu-alnih arhitekturnih gibanj zaradi naraščajočih potreb mesta in razvoja urbanih storitvenih dejavnosti. Mini cestna arhitektura, v katero so umeščali prodajalne časopisov, tobaka, hrane, manjše delavnice, cvetličarne, blagajne za plačilo parkirnine in nakup vstopnic, infor-macijske pisarne, turistične poslovalnice, vratarnice ipd., je poleg splošne urbane kulture nekdanjega jugoslovanskega prostora postala tudi del urbanega prostora bivših vzhodno evropskih socialističnih držav in kultni izdelek ter del kolektivne zavesti in spominaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut za novejšo zgodovino