263 KB0 KB199020252022Szamosi, Barnaštevilka:88str. 113-132ISSN:0354-0286DOI:10.36144/RiG88.jun22.113-132COBISSID_HOST:119218435URN:URN:NBN:SI:doc-JY5JL4SVen= Institute for Ethnic StudiesInštitut za narodnostna vprašanjaRazprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990)enakost na področju zdravjamedicinska genetikarasna in etnična pripadnostRomiImplications of racial/ethnic classification in the Hungarian post-genomic medical discourse|Racial/ethnic categorization in medicine presents challenges for clinicians and patients alike. Challenges arise because racial/ethnic identities do not match with objective biolo- gical traits, and at the same time, these identities do have medical consequences in a racially and ethnically stratified society. Three major epistemological approaches – biological realism, eliminativism, and constructivism – dominate scientific theorization on the con- sequences of racial/ethnic categorization in medicine. In this paper, I present a case study of Hungarian medical genetic discourse that focuses on the possible applications of race/ ethnicity regarding Roma and non-Roma patients. In applying the methods of constructivist grounded theory, I recorded and analysed 34 expert interviews with human geneticists between 2011 and 2015. In this paper, I argue that the constructivist understanding of medical diagnoses must be complemented with materialist sensitivity, thus making sense of the contingent nature of race/ethnicity as factors that contribute to medical understandingRasna oz. etnična kategorizacija v medicini pomeni izziv tako za zdravnike kot za paciente. Težave nastajajo, ker se rasne oz. etnične identitete ne ujemajo z objektivnimi biološkimi last- nostmi, hkrati pa imajo v rasno in etnično razslojeni družbi določene zdravstvene posledice. V znanstvenih teorijah o posledicah rasne oz. etnične kategorizacije v medicini izstopajo trije epis- temološki pristopi: biološki realizem, eliminativizem in konstruktivizem. Prispevek predstavlja študijo primera madžarskega medicinskega diskurza na področju genetike, ki se osredotoča na upoštevanje rasne oz. etnične klasifikacije romskih in neromskih bolnikov. Ob uporabi metod konstruktivistično utemeljene teorije je bilo med letoma 2011 in 2015 posnetih in analiziranih 34 intervjujev s strokovnjaki za človeško genetiko. Prispevek zagovarja stališče, da je treba konstruktivistično razumevanje diagnoz dopolniti z materialistično občutljivostjo in tako rasno oz. etnično klasifikacijo upoštevati kot dejavnika, ki prispevata k razumevanju zdravstvenih razlik med prebivalstvomTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut za narodnostna vprašanja