240 KB86 KB201120252025Briški, LoraHafner, Mihaštevilka:letn. 85str. 95-122, 259-260DOI:10.51940/2025.1.95-122ISSN:1854-3839COBISSID:269759235URN:URN:NBN:SI:doc-JXYD7YWXslZaložba Univerze v LjubljaniZbornik znanstvenih razprav (Pravna fakulteta. 1991)kazniva dejanjapravna negotovostprekrškiprekrškovni postopekprepoved ponovnega sojenjaprepovedane drogeprivilegij zoper samoobtožbosodna praksaustavna jamstvaNovejše dileme o dometu privilegija zoper samoobtožbo in prepovedi sojenja o isti stvari na primeru kršitev v zvezi z drogami|The authors examine two procedural dilemmas that arise in proceedings concerning drug-related offences (misdemeanour offences and criminal offences). The first part discusses the scope of the privilege against self-incrimination in situations where individuals are compelled to surrender objects upon request by state authorities. The second part addresses the problem of parallel punitive proceedings (misdemeanour and criminal proceedings) and, in this context, the scope of the prohibition of double jeopardy. The analysis focuses on recent developments in the case law of the European Court of Human Rights, the Court of Justice of the European Union, and domestic courts in relation to these questions. The authors demonstrate that the existing legislation does not provide detailed or precise guidance on how authorities should act when faced with such issues. Consequently, it has been left to the case law of European and domestic courts to give substance to these guarantees; however, in some respects, the answers remain ambiguousAvtorja obravnavata dve procesni dilemi, ki se porajata v postopkih zaradi prepovedanih ravnanj (prekrškov in kaznivih dejanj) s področja prepovedanih drog. V prvem delu namenita pozornost dometu varstva privilegija zoper samoobtožbo pri izročanju predmetov na zahtevo državnih organov. V drugem pa analizirata problematiko podvajanja kaznovalnih postopkov (prekrškovnega in kazenskega) in s tem problem dometa prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari. Pri tem se osredotočita na nedavne spremembe pristopov evropskih in domačih sodišč k presoji omenjenih vprašanj. Glede tega ugotavljata, da v pozitivnem pravu ne najdemo podrobnejših in določnih pravil, kako naj ravnajo organi, soočeni s konkretnim problemom. Z obema jamstvoma skladno ravnanje državnih organov je zato morala vsebinsko napolniti sodna praksa evropskih in domačih sodišč, katere odgovori pa v nekaterih vidikih ostajajo nedorečeniTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Pravna fakulteta