215 KB42 KB201120252025Brumec, SnežanaPlatovnjak, Ivanštevilka:119/120letnik:30str. 141-159, 335-336, 347DOI:10.35469/poligrafi.2025.505ISSN:1318-8828COBISSID_HOST:262602755URN:URN:NBN:SI:doc-JX19EQUDenDruštvo za primerjalno religiologijoPoligrafiartificial intelligenceduhovnostiskanje smislakognicija desne možganske polovicelate modernitiymeaning-makingpoznomodernostright-hemisphere cognitionspiritualityumetna inteligenaBetween disenchantment and re-enchantment| exploring AI as a companion in the inner life|This article examines the speculative potential of designing a spiritually attuned artificial intelligence platform capable of supporting processes of meaning-making, fostering conditions conducive to emotional resonance, and assisting in the dis-covery of intrinsic values across diverse spiritual orientations. Situated within the socio-cultural context of late modernity—marked by the rationalization of life-worlds, increased individualization, and the erosion of traditional frameworks of meaning—we interpret the renewed emphasis on spirituality, emotional and em-bodied experience, as well as interiority, as indicative of a broader re-engagement with right-hemisphere cognitive modes, as theorized by iain McGilchrist. Rather than conceptualizing ai as a surrogate for spiritual experience or communal be-longing, we explore whether this fundamentally left-hemisphere technological ar-tifact could paradoxically be reconfigured to facilitate holistic perception, existen-tial reflection, and prosocial engagement. acknowledging the ethical complexities and epistemological constraints of such a vision, we propose a theoretical model for a digital interface that does not prescribe, but invites; that does not instruct, but listens. We conclude by posing a critical question: Can artificial intelligence, when sensitively designed, contribute to the re-enchantment of human experi-ence—not by transmitting meaning, but by enabling deeper forms of dialogical presence?Članek proučuje spekulativni potencial oblikovanja duhovno naravnane plat-forme umetne inteligence, ki bi lahko podpirala procese ustvarjanja pomena, omo-gočala pogoje za čustveno resonanco in pomagala pri odkrivanju notranjih vre-dnot znotraj različnih duhovnih usmeritev. Vpet v družbeno-kulturni kontekst poznomodernosti – zaznamovane z racionalizacijo življenjskega sveta, povečano individualizacijo in razpadom tradicionalnega okvira smisla – prispevek razlaga ponoven poudarek na duhovnosti, čustvenih in telesnih izkušnjah ter notranjosti kot znamenja širšega ponovnega približevanja kognitivnim načinom desne mož-ganske polovice, kot jih teoretizira iain McGilchrist. Namesto da bi umetno in-teligenco razumeli kot nadomestek duhovne izkušnje ali občestvene pripadnosti, raziskujemo možnost, da bi se ta izrazito levohemisferski tehnološki artefakt lahko paradoksalno preoblikoval v orodje, ki bi omogočalo celostno zaznavanje, bivanj-sko refleksijo in prosocialno naravnanost. ob upoštevanju etičnih zapletenosti in epistemoloških omejitev take vizije predlagamo teoretični model digitalnega vmesnika, ki ne predpisuje, temveč vabi; ki ne poučuje, temveč posluša. prispevek končamo s kritičnim vprašanjem: ali lahko umetna inteligenca – če je oblikova-na z zadostno občutljivostjo – prispeva k ponovni začaranosti človeške izkušnje, ne tako, da bi dajala smisel, temveč tako, da omogoča globlje oblike dialogične navzočnosti?TEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZnanstveno-raziskovalno središče Koper