580 KB52 KB199420252021Studen, Andrejštevilka:2letnik:28str. 137-151ISSN:1318-2498COBISSID_HOST:91513091URN:URN:NBN:SI:doc-JPOA1UY8slZgodovinsko društvo CeljeZgodovina za vseCeljeHrašovec, Juroliberalcipolitikarazpad Avstriješolski programišolstvo»Naše krasno šolsko poslopje bodi odslej posvečeno slovenski mladini!«| preustroj celjskega šolstva po prelomu 1918|Prelom leta 1918 je Celje dočakalo v razmerah zaostrenih nacionalnih nasprotij, ostra ločitev med Nemci in Slovenci pa je zaznamovala tudi stanje v šolstvu. Narodna vlada države SHS je 1. novembra 1918 na svojem ozemlju za uradni jezik razglasila slovenščino, še isti mesec pa je uvedla slovenščino kot učni jezik v osnovnih in srednjih šolah. Pripadnikom drugih narodov je uredba ob zadostnem številu šoloobveznih otrok zagotavljala manjšinske šole z državnim jezikom kot obveznim predmetom. Januarja 1919 je začela slovenska šolska oblast intenzivneje odpuščati nemško usmerjene učitelje in nameščati slovenske. Nekdanje nemške šole so preuredili v slovenske, za nemške učence in učenke pa so ustanovili nemške vzporednice. Po prevratu 1918 so se v šolah spremenila praznovanja, uvajali pa so se novi predmeti (srbohrvaščina, zgodovina dinastije Karađorđevičev)TEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZgodovinsko društvo Celje