293 KB33 KB192120252024Ambrožič, Matjažštevilka:1letnik:84str. 7-17ISSN:0006-5722DOI:10.34291/BV2024/01/AmbrozicCOBISSID_HOST:206095363URN:URN:NBN:SI:doc-JORZ9TU0slTeološka fakultetaBogoslovni vestnikAnselm of HavelbergAnzelm HavelberškiHugo od sv. ViktorjaHugo of St. VictorJoachim da FioreJoahim iz FioreOto iz FreisingaOtto of FreisingRupert iz DeutzaRupert of Deutzsacred and profane historysveta in svetna zgodovinaSvetna in sveta zgodovina v razmišljanjih visokosrednjeveških teologov| Secular and sacred history in the reflections of high medieval theologians|The relationship between ‘sacred’ and ‘profane’ history is complex. It is basically an attempt to answer the question concerning the relationship between human history and the history of salvation. Otto of Freising defended the idea of the transmission of the Roman Empire through the Byzantines to the Franks and through them to the German emperors. Rupert of Deutz divided the action of the Most Holy Trinity into three ages: from the creation of light to the fall of the first man; to the passion of Jesus Christ; from the resurrection of Christ to the end of time. Anselm of Havelberg held that history from the first Adam to the last Adam ‘progressed’ according to the sequence of the different ages. Hugo of St. Victor divided universal history into three kingdoms: the kingdom of natural law (from creation); the kingdom of the Hebrew law (from Abraham); the kingdom of grace (from Christ). Joachim da Fiore represented the idea of an unfolding history that runs from God’s creation of the world through Jesus Christ and the Church Age to the ‘third age’ of the Holy Spirit. The three ages (states) of the world correspond to the persons of the Most Holy TrinityRazmerje med ‚svetno‘ in ‚sveto‘ zgodovino je kompleksno. V osnovi gre za poskus odgovoriti na vprašanje o odnosu med človeško zgodovino in zgodovino odrešenja. Oto iz Freisinga je zagovarjal idejo o prenosu rimskega cesarstva preko Bizantincev na Franke in po njih na nemške cesarje. Rupert iz Deutza je delovanje Presvete Trojice je delil na tri dobe: od stvarjenja luči do padca prvega človeka; do trpljenja Jezusa Kristusa; od Kristusovega vstajenja pa do konca časov. Anzelm Havelberški je menil, da naj bi zgodovina od prvega do poslednjega Adama ‚napredovala‘ po sosledju različnih dob. Hugo od sv. Viktorja je delil univerzalno zgodovino v tri kraljestva: kraljestvo naravnega zakona (od stvarjenja); kraljestvo hebrejskega zakona (od Abrahama); kraljestvo milosti (od Kristusa). Joachim iz Fiore je zastopal idejo o razvijajoči se zgodovini, ki se od Božjega stvarjenja sveta preko Jezusa Kristusa in dobe Cerkve vzpenja k ‚tretji dobi‘ Sv. Duha. Tri dobe (stanja) sveta odgovarjajo osebam Presvete TrojiceTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Teološka fakulteta