124 KB34 KB197820252025Gselman, Blažštevilka:2letnik:48str. 107-119ISSN:0351-1189DOI:10.3986/pkn.v48.i2.06COBISSID_HOST:247704067URN:URN:NBN:SI:doc-JMBBASE9slSlovensko društvo za primerjalno književnostPrimerjalna književnostCentral Europecomparative literatureJakobson, Romanliterarna teorijaliterary theoryMurko, MatijaPrijatelj, IvanPrimerjalna književnostSlavic philologyslovanska filologijaSlovenian literary historiansslovenski literarni zgodovinarjiSrednja EvropaMatija Murko kot predhodnik slovenske slovstvene vede in posrednik pri nastajanju literarne teorije|This article situates the Slavic philologist Matija Murko within the broader intellectual landscape of the region in which he was active. It examines Murko’s relationships with younger Slovenian Slavists (his students) as well as with some of his international collaborators. On the one hand, the article examines Murko’s relationship with the linguist Fran Ramovš and the literary historian Ivan Prijatelj, who both worked at the newly founded University of Ljubljana after World War I. On the other hand, it focuses on Murko’s relationship with the linguist Roman Jakobson, a central figure of the Prague Linguistic Circle, in the establishment of which Murko played a significant role. The article underscores the epistemological affinities and, above all, divergences among these figures, thereby exploring the implications of Murko’s understanding of Slavic philology for the scholarly study of language and literature. By observ-ing Murko’s activities, intellectual exchanges, and institutional relocations, the article seeks to reconstruct the specifically historical milieu of Central EuropeČlanek umesti slovanskega filologa Matijo Murka na intelektualni zemljevid širše regije, v kateri se je gibal. V ta namen opazuje odnose, ki jih je imel tako z mlajšimi slovenskimi slavisti (svojimi učenci) kakor z nekaterimi mednarodnimi sodelavci. Tako na eni strani sledi Murkovemu odnosu z jezikoslovcem Franom Ramovšem in literarnim zgodovinarjem Ivanom Prijateljem, ki sta po prvi svetovni vojni delovala na nedavno ustanovljeni ljubljanski univerzi, s katero je dobila tukajšnja slavistika svoj institucionalni obstoj. Na drugi strani članek obravnava Murkov odnos z jezikoslovcem Romanom Jakobsonom, osrednjim predstavnikom praškega lingvističnega krožka, pri ustanovitvi katerega je igral Murko nezanemarljivo vlogo. Članek se osredotoča na epistemološke bližine in zlasti razhajanja ter na tej podlagi postavi vprašanje, kakšne implikacije ima Murkovo razumevanje slovanske filologije za znanstveno raziskovanje jezika in literature. Z obravnavo Murkovega delovanja, intelektualnih izmenjav in institucionalnih premestitev članek prispeva k rekonstrukciji specifično zgodovinskega prostora Srednje EvropeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko društvo za primerjalno književnost