602 KB80 KB199220252023Millová, Katarínaštevilka:letn. 32str. 78-93COBISSID_HOST:162299907ISSN:2350-5141URN:URN:NBN:SI:doc-JLB3VIU0enDruštvo psihologov SlovenijePsihološka obzorja (Ljubljana)adulthoodcontrolidentitetaidentitylife transitionsmacrosocial changemakrosocialne spremembenadzorodraslostživljenjski prehodiTiming of transitions, their patterns, and antecedents from emerging to established adulthood in the context of a changing society| Časovno pojavljanje življenjskih prehodov, njihovi vzorci in napovedniki med prehodom v odraslost in odraslostjo v kontekstu spreminjajoče se družbe|This study focuses on life transition patterns and their psychosocial antecedents in a cohort of established adults who grew up during major macrosocial changes in the Czech society. The Generation 2020 longitudinal study followed former university students since 2007. The first wave occurred when the students were 18-32 years old; the second wave occurred when they were 29-43 years old. In the first wave, they completed questionnaires on identity styles, emotional control, and self-efficacy (in terms of perceived control). In the second wave, they completed the Life History Calendar, focusing on the timing of major life transitions: moving from the parental home, entry into cohabitation, marriage, parenthood, and regular employment. Latent class analysis revealed four patterns of life transitions: work-oriented singles, normative timing, family-oriented, and work-oriented group with delayed partnership and family. Further analysis showed that emotional control and self-efficacy were not related to any pattern of life transitions, but several identity styles were significant predictors, particularly for patterns related to the early timing of marriage and family. The results indicate a certain change in the patterns of life transitions compared to older age cohorts and the importance of self-concept for later psychosocial functioningŠtudija se osredotoča na življenjske prehode in njihove psihološke napovednike v kohorti odraslih, ki so odraščali v času velikih makrosocialnih sprememb v češki družbi. Vzdolžna študija Generation 2020 je sledila nekdanjim študentom od leta 2007. Prvi zajem podatkov je potekal, ko so bili udeleženci stari med 18 in 32 leti, drugi zajem pa takrat, ko so bili stari med 29 in 43 leti. V prvem zajemu so udeleženci izpolnili vprašalnike o identitetnih slogih, nadzoru nad čustvi in samoučinkovitosti (v smislu zaznanega nadzora). V drugem zajemu so izpolnili Koledar življenjske zgodovine, ki se je osredotočal na časovno pojavljanje večjih življenjskih prehodov, kot so odselitev iz gospodinjstva staršev, začetek sobivanja s partnerjem, poroka, starševstvo in redna zaposlitev. Analiza latentnih razredov je odkrila štiri vzorce življenjskih prehodov: na delo osredotočeni samski posamezniki, normativno časovno pojavljanje, osredotočeni na družino ter osredotočeni na družino z zakasnjenim partnerstvom in oblikovanjem družine. Nadaljnje analize so pokazale, da nadzor nad čustvi in samoučinkovitost nista bila povezana z nobenim od vzorcev prehodov, so pa bili pomembni napovedniki različni identitetni slogi, še posebej pri vzorcih prehodov, povezanih z zgodnjim pojavljanjem poroke in oblikovanja družine. Rezultati kažejo na nekatere spremembe v vzorcih življenjskih prehodov v primerjavi s starejšimi kohortami in na pomembnost samozaznav za kasnejše psihološko delovanje ljudiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaDruštvo psihologov Slovenije