103 KB3289 KB76 KB196520252000Toš, Nikoštevilka:2letnik:37str. 197-228ISSN:0040-3598COBISSID:19707229URN:URN:NBN:SI:doc-JAAUIFM0slFakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v LjubljaniTeorija in praksaCentral EuropeChristianitydružbena vlogaEastern Europekatoličanikrščanstvoprimerjalne analizeraziskavereligijareligionSloveniaSlovenijaSrednja EvropaveravernikivernostVzhodna EvropaPrimerjalna analiza religioznosti| v Sloveniji in državah Srednje in Vzhodne Evrope|Deriving from data collected in seven Central European and Eastern European countries (Aufbruch der Kirchen, 1997), the author attempts to construct an original classification of religiosity. Firstly, he applies multi-variant and cluster methods to analyze a large number of items using separate national data sets (Poland, Croatia, Lithuania, Slovakia, Hungary, Czech Republic and Slovenia), as well as an aggregate data set. The results indicate three dimensions of religiosity: 'orthodoxy', 'faith in god' and 'faith in life after death' (deep religiosity). The second step represents an analysis of fifteen variables measuring the three dimensions of religiosity. They serve as basis for constructing a complex dimension consisting of three elements (non-religious, autonomously religious, church religious). The complex dimension was labelled 'intimate religiosity' and was confirmed by examining associations with other dimensions of religiosity and selected socio-demographic variable. Based on this classification a rank of seven countries is derived, according to the extent of their religiosity. Poland and Croatia stand at the top, while Czech Republic, Hungary and Slovenia at the bottom of classification. Slovenian data reveal that a fifth of respondents(19%) display church religiosity, another fifth (21%) autonomous religiosity and three fifths (60%) non-religiosityNa osnovi podatkov, zbranih v sedmih srednje- in vzhodnoevropskih državah (Aufbruch der Kirchen, 1997) se je avtor lotil poizkusa izvirne klasifikacije pojava religioznosti. V prvem koraku je na nacionalnih vzorcih (Poljska, Hrvaška, Litva, Slovaška, Madžarska, Češka in Slovenija) in na agregiranem vzorcu s pomočjo multivariatne in clusterske analize velikega števila trditev in vprašanj (iz obsega krščanskega verskega kozmosa) potrdil smiselnost uporabe treh dimenzij religioznosti: ortodoksnosti, vere v boga in vere v posmrtno življenje (globoke religioznosti). V drugem koraku pa je z analizo petnajstih variabel iz obsega treh predhodnih dimenzij oblikoval klasifikacijsko osnovo za novo tročleno (nereligiozni, avtonomno religiozni, cerkveno religiozni) kompleksno dimenzijo, ki jo je poimenoval notranja religioznost in jo potrdil v preizkusu z drugimi dimenzijami religioznosti ter z izbranimi sociodemografskimi variablami. Na osnovi njegove klasifikacije se oblikuje glede na stopnjo religioznosti rang sedmih dežel s Poljsko in Hrvaško na vrhu ter Češko, Madžarsko in Slovenijo na dnu. Za Slovenijo ugotavlja, da je v vzorcu približno ena petina (19%) cerkveno religioznih, dalje, ena petina (21%) avtonomno religioznih in tri petine (60%) nereligioznih respondentovTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia