388 KB0 KB196520252024Rajgelj, Barbaraštevilka:4letnik:61str. 1007-1030ISSN:0040-3598DOI:10.51936/tip.61.4.1007COBISSID_HOST:222880003URN:URN:NBN:SI:doc-JA97ELIFslFakulteta za družbene vedeTeorija in praksaalternativecourtsdemokratično nazadovanjediversitydostop do pravicefeminisationgender balancegender equalityjuidiciarylegitimacyLjudstvoneposredna demokracijapopularna tožbapravna sredstvaPravo in politikaLjudstvo kot dopolnilni varuh, branilec javnih sredstev in subsidiarni tožilec|The article analyses the possibilities for strengthening direct democracy in Slovenia as a complement to representative democracy by focusing on improving access to legal remedies in cases where the representative bodies fail to sufficiently protect public interest. It presents the existing mechanisms of direct democracy, such as the petition, referendum and citizens’s legislative initiative, and finds in conclusion that current arrangement often prevents an effective protection of public interest. A lack of trust in the existing representative institutions, the risk of democratic backsliding and a low population’s satisfaction with democracy point to the need for legal remedies that would enable the public to participate more directly in the protection of public goods, human rights, the rule of law, and democracy. Using case studies from three legal areas – constitutional (procedural) law, protection of public funds and criminal (procedural) law – the author proposes three new, alternative legal remedies: the introduction of a constitutional and legal review request initiated by a specified number of voters, a civil lawsuit for the protection of public funds, and the provision of a legal remedy for victims of the criminal offence of public incitement of hatred in cases when the public prosecutor deems there are no grounds to intitiate or continue criminal proceedingsČlanek analizira možnosti krepitve neposredne demokracije v Sloveniji kot dopolnilo predstavniški demokraciji – z osredotočanjem na izboljšanje dostopa do pravnega varstva v primerih, kjer predstavniški organi javnega interesa ne ščitijo v zadostni meri. Predstavi obstoječe mehanizme neposredne demokracije, kot so peticija, referendum in ljudska zakonodajna iniciativa, ter ugotavlja, da trenutna ureditev pogosto onemogoča učinkovito zaščito javnega interesa. Pomanjkanje zaupanja v obstoječe predstavniške institucije, nevarnost demokratičnega nazadovanja in nizka stopnja zadovoljstva prebivalcev z demokracijo kažejo na potrebo po pravnih sredstvih, ki bi omogočili javnosti bolj neposredno sodelovanje pri zaščiti javnih dobrin, človekovih pravic, pravne države in demokracije. Z uporabo študij primerov s treh pravnih področij – ustavnega (procesnega) prava, zaščite javnih sredstev in kazenskega (procesnega) prava – avtorica v razmislek ponuja tri nova, alternativna pravna sredstva: uvedbo zahteve določenega števila volivcev za oceno ustavnosti in zakonitosti, državljansko tožbo za zaščito javnih sredstev ter zagotovitev pravnega sredstva oškodovancem kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva v primerih, ko državni tožilec meni, da ni razlogov za uvedbo ali nadaljevanje kazenskega postopkaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede