385 KB0 KB200920252019Šetinc, Matejštevilka:1letnik:11str. 343-356ISSN:1855-8453COBISSID:70848610URN:URN:NBN:SI:doc-J6LGMK3RdeZnanstvena založba Filozofske fakulteteVestnik za tuje jezikeAvstrijaavstrijska identitetaavstrijska književnostiranska identitetaMaani, Samanacionalna identitetanemška književnostneofašizemDie Suche nach dem Österreichischen bei Sama Maani|The following article considers the question of politics in the literary works of Sama Maani, fo-cusing especially on the narrative of Der Heiligenscheinorgasmus. It explains how the political aspects of being define literary subjects in the narrative. The article focuses on the question of whether the pre(political) Erscheinungsraum (Hannah Arendt), which opens between the literary subjects of the narrative, enables the essence of conversing with one another (Heidegger) whereby the subjects are established as rational (zoon logon echon) and political beings (zoon politikon). We show that the political aspect of being (Sein) in the world of the narrative is dysfunctional and does not permit the establishment of complete subjectivity, as formulated in the theory running from Aristotle to Arendt, Heidegger, Schmitt, and Mouffe. Instead we are left, especially in the case of the first-person narrator - an Austrian of Iranian origin - with the question of national iden-tity, which is proven to be an unsolvable puzzle and the source of an obsessive quest for a solution. That leads the narrator down the path of neurotic narcissism and a search for comfort in the world of base instincts and sexual deviancePričujoči članek se ukvarja z vprašanjem političnega v literaturi Sama Maanija, zlasti v pripovedi "Der Heiligenscheinorgasmus". Pojasnjuje, na kakšen način politični vidiki bivanja definirajo literarne subjekte v pripovedi. Zanima nas, ali se lahko v (pred)političnem prostoru pojavljanja (Han-nah Arend), ki ga se odpira med literarnimi subjekti pripovedi "Der Heiligenscheinorgasmus", realizira bit govorjenja drugega z drugim (Heidegger), s čimer se subjekti lahko vzpostavijo kot razumna (zoon logon echon) in politična bitja (zoon politikon). Izkaže se, da je politični aspekt biti v svetu naše pripovedi disfunkcionalen in ne omogoča vzpostavitve polne subjektivitete, tako kot je predvideno v teoriji od Aristotela do Arendtove, Heideggra, Schmitta in Mouffejeve. Namesto tega postane vprašanje nacionalne identitete, zlasti v primeru prvoosebnega pripovedovalca, ki je Avstrijec iranskega porekla, nerešljiva uganka in vir obsesivnega iskanje rešitve. Po srečanjih z neprikritim fašizmom in antisemitizmom in osebnih zavrnitvah v avstrijski domovini, se poda v vsemu avstrijskemu sovražno nastrojeno Švico, kar pa ga zapelje v nevrotični narcizem in iskanje utehe v svetu nagonov in seksualnih bizarnosti. Tudi v intimnem prostoru se subjekta pripovedi ne srečata na način, ki bi jima omogočal prepoznanje človeškega drug v drugem. Namesto tega prvoosebni pripovedovalec v tej zvezi končno najde in prepozna svojo "avstrijskost", s čimer je njegov bivanjski cilj doseženTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZnanstvena založba Filozofske fakultete