2197 KB66 KB196520252016Štebe, Janezletnik:53številka:posebnastr. 174-197, 254-255ISSN:0040-3598COBISSID:34362717URN:URN:NBN:SI:doc-J2OKYHYAslVisoka šola za politične vedeTeorija in praksaAdministration of justiceJavno mnenjePolitical systemsPolitični sistemiPravosodjePublic opinionSloveniaSlovenijaSlovensko javno mnenjeTrustZaupanjeRazumevanje nizke stopnje zaupanja v pravosodje v Sloveniji v primerjalni perspektivi|The overall confidence in how the justice system is functioning in Slovenia has been exceptionally low compared to other countries. We assess which factors on the individual level and on the macro level among countries can explain this exceptional position. A cross-national comparative multilevel analysis, based on European Social Survey data was undertaken. Particular scandals and the public discussions that followed establish the context for meaningful interpretations of actions held by various societal actors, among those the courts and law professional community are especially exposed. This helps to understand how public beliefs about deficiency in the functioning of the institutions of justice affect trust. Individual beliefs about efficiency and procedural fairness are some of the key factors for explaining differences among countries, and are more important than general evaluations of the economic and political situationIzhodišče zanimanja v prispevku je nizka stopnja zaupanja v delovanje pravosodja v Sloveniji. Z mednarodnim primerjalnim analitičnim pristopom na podlagi podatkov Evropske družboslovne raziskave (ESS) želimo oceniti, kateri dejavniki na individualnem nivoju in na makronivoju med državami lahko pojasnijo izjemen položaj Slovenije. Skladno z uveljavljeno teorijo demokracije so poleg splošnih družbenih okoliščin ekonomsko in politično pogojenega nezaupanja pomembni zlasti dejavniki, povezani z učinkovitostjo in pravičnostjo delovanja pravosodnih ustanov. Zaupanje ustanovam se oblikuje tudi ob dogodkih, izpostavljenih v javnosti, in posameznih spornih primerih, kar navajam v uvodu k analizam. Njihovo učinkovanje je lahko pomenski okvir za razumevanje in interpretacijo delovanja različnih akterjev, med katerimi posebej izpostavljamo sodišča in predstavnike pravne profesionalne skupnosti. V raziskavi se je pokazalo, da so pri pojasnjevanju ravni zaupanja najpomembnejše prav individualne ocene delovanja ustanov, ki so torej pomembnejše kot splošne ocene ekonomskih in političnih razmer v družbi. Omenjeni dejavniki so tudi ključni pri pojasnjevanju razlik med državamiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede