543 KB74 KB199220252025Kranjec, EvaZupančič, Majaštevilka:letn. 34str. 161-173DOI:10.20419/2025.34.615ISSN:2350-5141COBISSID_HOST:262381059URN:URN:NBN:SI:doc-IYUDNZKAslDruštvo psihologov SlovenijePsihološka obzorja (Ljubljana)academic achievementearly adolescenceexternalizing behaviorinternalizing behaviorsocial competencesocialna kompetentnostučna uspešnostvedenje ponotranjenjavedenje pozunanjenjazgodnje mladostništvoVloga socialnega vedenja zgodnjih mladostnikov v njihovi učni uspešnosti ob koncu tekočega in naslednjega šolskega leta| The role of social behavior in academic achievement of early adolescents at the end of the current and next school year|The study aimed to examine the predictive relations between key components of social behavior in school and early adolescents’ academic achievement at the end of the current and following school year. Data was collected from 226 adolescents (54.9% girls and 45.1% boys) with an average age of 12.4 years (SD = 8 months) over two consecutive school years. Class teachers assessed the adolescents’ social behavior using the second pilot version of the Social Competence and Behavior Evaluation scale adapted for early adolescents (SCBE-A) towards the end of the second grading period of the first year of data collection. They also provided the students’ final academic grades in Slovene, mathematics, and the first foreign language, both at the end of the current and the next school year. Results from the exploratory factor analysis of the SCBE-A indicated a satisfactory model fit of three statistically distinct factors: social competence, internalizing behavior, and externalizing behavior. Adolescents rated higher in social competence and lower in internalizing behavior by their teachers obtained significantly higher academic grades at the end of the current and following school years. However, externalizing behavior did not significantly predict academic achievement in either year. Girls were rated significantly higher in social competence and boys in externalizing behavior, but these average differences did not affect the predictive relations between social behavior and academic achievement. Regression models that accounted for the adolescents’ gender did not reveal significant differences in predicting academic achievement based on their observed components of social behavior. Based on the results, we offer suggestions for future research and psychological practice, e.g., considering additional psychosocial factors of academic achievement and evaluating the effectiveness of the existing social-emotional learning programsNamen raziskave je bil proučiti napovedne zveze temeljnih sklopov socialnega vedenja v šoli z učno uspešnostjo zgodnjih mladostnikov ob koncu tekočega in naslednjega šolskega leta. Podatke o 226 mladostnikih (54,9 % deklet in 45,1 % fantov), povprečno starih 12,4 leta (SD = 8 mesecev), smo pridobili v obdobju dveh zaporednih šolskih let. Socialno vedenje mladostnikov so pri drugi pilotni obliki Vprašalnika o socialnem vedenju za zgodnje mladostnike (SV-M) ocenili njihovi razredniki/razredničarke proti zaključku drugega ocenjevalnega obdobja v prvem letu zbiranja podatkov. Razredniki/razredničarke so prav tako posredovali zaključne učne ocene mladostnikov pri slovenskem jeziku, matematiki in prvem tujem jeziku ob koncu tekočega in naslednjega šolskega leta. Rezultati eksploratorne faktorske analize SV-M so pokazali sprejemljivo prileganje modela s tremi statistično razločljivimi faktorji (tj. socialna kompetentnost, težave ponotranjenja in težave pozunanjenja). Mladostniki, ki so jih razredniki/razredničarke ocenili višje pri socialno kompetentnem vedenju in nižje pri vedenju ponotranjenja, so bili značilno bolj učno uspešni tako ob koncu tekočega kot tudi naslednjega šolskega leta. V obeh letih pa njihove učne uspešnosti ni značilno napovedovalo tudi vedenje pozunanjenja. Dekleta so bila sicer ocenjene značilno višje pri socialni kompetentnosti in fanti pri vedenju pozunanjenja, vendar te povprečne razlike niso vplivale na napovedne zveze socialnega vedenja z učno uspešnostjo. Regresijski modeli ob nadzoru spola mladostnikov namreč niso pokazali značilnih razlik pri napovedovanju učne uspešnosti na podlagi opaženih sklopov socialnega vedenja. Na podlagi rezultatov izpeljujemo predloge za nadaljnje raziskovanje in psihološko prakso, npr. upoštevanje drugih psihosocialnih dejavnikov učne uspešnosti ter preverjanje učinkovitosti obstoječih programov socialno-čustvenega učenjaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaDruštvo psihologov Slovenije