<?xml version="1.0"?><rdf:RDF xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/" xmlns:edm="http://www.europeana.eu/schemas/edm/" xmlns:wgs84_pos="http://www.w3.org/2003/01/geo/wgs84_pos" xmlns:foaf="http://xmlns.com/foaf/0.1/" xmlns:rdaGr2="http://rdvocab.info/ElementsGr2" xmlns:oai="http://www.openarchives.org/OAI/2.0/" xmlns:owl="http://www.w3.org/2002/07/owl#" xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:ore="http://www.openarchives.org/ore/terms/" xmlns:skos="http://www.w3.org/2004/02/skos/core#" xmlns:dcterms="http://purl.org/dc/terms/"><edm:WebResource rdf:about="http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-IX7RSVZZ/658de2c7-5b0d-48d6-8a68-8557771b71c6/HTML"><dcterms:extent>64 KB</dcterms:extent></edm:WebResource><edm:WebResource rdf:about="http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-IX7RSVZZ/3698dfcd-7aa6-4e1c-be02-80f3c4121fb4/PDF"><dcterms:extent>981 KB</dcterms:extent></edm:WebResource><edm:WebResource rdf:about="http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-IX7RSVZZ/db5e8408-692e-4637-9fc1-dcd490627407/TEXT"><dcterms:extent>58 KB</dcterms:extent></edm:WebResource><edm:TimeSpan rdf:about="1950-2025"><edm:begin xml:lang="en">1950</edm:begin><edm:end xml:lang="en">2025</edm:end></edm:TimeSpan><edm:ProvidedCHO rdf:about="URN:NBN:SI:doc-IX7RSVZZ"><dcterms:isPartOf rdf:resource="https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-YDSUQJ6H" /><dcterms:issued>2010</dcterms:issued><dc:contributor>Ragolič, Anja</dc:contributor><dc:creator>Škegro, Ante</dc:creator><dc:format xml:lang="sl">številka:1</dc:format><dc:format xml:lang="sl">letnik:61</dc:format><dc:identifier>ISSN:0570-8966</dc:identifier><dc:identifier>COBISSID:32047405</dc:identifier><dc:identifier>URN:URN:NBN:SI:doc-IX7RSVZZ</dc:identifier><dc:language>en</dc:language><dc:publisher xml:lang="sl">Slovenska akademija znanosti in umetnosti</dc:publisher><dc:publisher xml:lang="sl">Založba ZRC</dc:publisher><dcterms:isPartOf xml:lang="sl">Arheološki vestnik</dcterms:isPartOf><dc:subject xml:lang="sl">6.st.</dc:subject><dc:subject xml:lang="en">6th cent.</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">arheološke najdbe</dc:subject><dc:subject xml:lang="en">Christian antiquities</dc:subject><dc:subject xml:lang="en">Croatia</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">Dalmacija</dc:subject><dc:subject xml:lang="en">Dalmatia</dc:subject><dc:subject xml:lang="en">Diocese of Narona</dc:subject><dc:subject xml:lang="en">early Christianity</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">epigrafika</dc:subject><dc:subject xml:lang="en">epigraphy</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">Hrvaška</dc:subject><dc:subject xml:lang="en">Hrvatska</dc:subject><dc:subject xml:lang="en">late classical civilization</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">literarni viri</dc:subject><dc:subject xml:lang="en">literary sources</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">Naronska škofija</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">pozna antika</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">škofije</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">zgodnje krščanstvo</dc:subject><dcterms:temporal rdf:resource="1950-2025" /><dc:title xml:lang="sl">The Diocese of Narona (Ecclesia Naronitana)|</dc:title><dc:description xml:lang="sl">Krščanski skupnosti naronitske škofije (Ecclesia Naronitana) je treba pripisati največje zasluge za pokristjanjevanje ljudstev, živečih v osrednjem delu vzhodnega Jadrana. Že zgodaj so glasniki vere širili krščanstvo na to območje, najprej vzdolž transportnih poti, ki so povezovale mesto Narona s Salono, in po dolinah Neretve, Trebižata in Bregave v Hercegovini. Sv. Venancij, ki je kot mučenik umrl med letoma 257 in 260 n. št. nekje med Dalmati (inter Dalmatas), je svojo misijonsko pot začel ravno z območja Narone. Naronska škofija je bila ustanovljena pred Marcelom (Marcellus episcopus Ecclesiae Naronitanae), edinem po imenu znanem škofu Narone. Zgodnjekršanske bazilike v zaledju Narone so bile zgrajene in okrašene v istemarhitektonskem slogu. Zatorej lahko upravičeno domnevamo, da so bila ozemlja, ki ležijo v neposredni bližini Narone in tudi v dolini Neretve, pod jurisdikcijo naronskega škofa. Otoki Mljet, Korčula in Lastovo, polotok Pelješac in makarska obala so bili del epitavrske (Ecclesia Epitauritana) in salonske škofije (Ecclesia Salonitana) ter po letu 533 n. št. tudi mukurske (Ecclesia Muccuritana). Vsaj od 6. stol. naprej je imel salonski (nad)škof vrhovno cerkveno avtoriteto v Dalmaciji. Cerkvene stavbe, prvotno cerkve, locirane v zaledju, ki so ohranile svojo prvotno funkcijo ves srednji vek, kažejo na to, da nekaj segmentov kršanstva, ki se je širilo iz Narone, ni usahnilo po prenehanju delovanja naronske škofije</dc:description><edm:type>TEXT</edm:type><dc:type xml:lang="sl">znanstveno časopisje</dc:type><dc:type xml:lang="en">journals</dc:type><dc:type rdf:resource="http://www.wikidata.org/entity/Q361785" /></edm:ProvidedCHO><ore:Aggregation rdf:about="http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IX7RSVZZ"><edm:aggregatedCHO rdf:resource="URN:NBN:SI:doc-IX7RSVZZ" /><edm:isShownBy rdf:resource="http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-IX7RSVZZ/3698dfcd-7aa6-4e1c-be02-80f3c4121fb4/PDF" /><edm:rights rdf:resource="http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0/" /><edm:provider>Slovenian National E-content Aggregator</edm:provider><edm:intermediateProvider xml:lang="en">National and University Library of Slovenia</edm:intermediateProvider><edm:dataProvider xml:lang="sl">ZRC SAZU</edm:dataProvider><edm:object rdf:resource="http://www.dlib.si/streamdb/URN:NBN:SI:doc-IX7RSVZZ/maxi/edm" /><edm:isShownAt rdf:resource="http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IX7RSVZZ" /></ore:Aggregation></rdf:RDF>