336 KB86 KB201120252021Beydulla, Mettursunštevilka:101/102letnik:26str. 201-234DOI:10.35469/poligrafi.2021.279COBISSID_HOST:101692419ISSN:1318-8828URN:URN:NBN:SI:doc-ITF0W0MIenDruštvo za primerjalno religiologijoZnanstveno-raziskovalno središče KoperPoligrafiBegunciDružbena integracijaEtnična pripadnostintegrationIzseljevanje in priseljevanjeManjšineTurkish and Chinese relationsTurkish policyturška politikaturško-kitajski odnosiUjguriUyghur dilemmaUyghur immigrationUyghur refugeesVzhodni TurkestanXinjiangStruggles and dilemmas of Uyghur immigrants in Turkey|The social and economic integration of the Uyghurs into Turkish society reflec-ts a problem to which policy makers have not yet found a response. Marginalized by the larger society and separated by linguistic differences and cultural and social life-styles, a significant proportion of Uyghurs, especially “newcomers” who have arrived since the 1980s, is in danger of becoming part of a “parallel society.” This is reinforced by exclusion, inferiorization and “otherness,” restricted educational achievements, uncertain citizenship, legal status limbo and low socioeconomic status. Pro-Uyghur, pro-independence and anti-Chinese government mobiliza-tion in Turkey has attracted the attention of Chinese authorities for a long time, and this attention has in turn affected and shaped mobilization in Turkey. The Turkey-China relationship is involved as well. The main goals of Chinese policy and strategy in Turkey are the security of “Xinjiang Uyghur Autonomous Region” (a.k.a. East Turkistan), access to natural resources, security of the Belt and Road Initiative (BRI) and economic and technological investment. It means that China believes it must consolidate its control of “Xinjiang” (East Turkistan) and restrain the Uyghur independence movement in Turkey. China’s economic and technolo-gical power and investments in Turkey are not just increasing its influence; they are making Turkey far more reticent to speak out about Beijing’s abuses, systematic oppression and atrocities in the “Xinjiang” (East Turkistan). China’s geo-econo-mic strategy has resulted in political influence in Turkey that profoundly affects its Uyghur populationDružbena in ekonomska integracija Ujgurov v turško družbo odraža težavo, za katero odločevalci še niso našli rešitve. Potisnjen na rob večinske družbe zaradi jezikovnih razlik ter drugačnih kulturnih in družbenih življenjskih slogov, je zna-ten del Ujgurov, zlasti »novih prišlekov« po letu 1980, v nevarnosti, da bo postal »vzporedna družba«. Izključevanje, podcenjevanje in »drugačnost«, omejeni dosež-ki v izobraževanju, vprašljivo državljanstvo, negotov pravni status in nizek družbe-noekonomski položaj to možnost samo še povečujejo. Ujgurom in samostojnosti naklonjena ter proti kitajski vladi usmerjena mobilizacija v Turčiji že dolgo budi pozornost kitajskih oblasti, ta pozornost pa ima povratni vpliv na mobilizacijo v Turčiji in jo nadalje oblikuje. Z vsem tem so povezani tudi turško-kitajski odno-si. Kitajsko strategijo in zunanjo politiko v Turčiji narekujeta taktika in notranja politika s ciljema utrditi oblast nad »Xinjiangom« (Vzhodnim Turkestanom) in obrzdati ujgursko gibanje za samostojnost v Turčiji. Ne le, da Kitajska gospodar-ska in tehnološka sila ter vlaganja še povečujejo vpliv te države v Turčiji; zaradi njih je Turčija tudi precej manj pripravljena na glas govoriti o zlorabah Pekinga, o sistematičnem zatiranju in grozodejstvih v »ujgurski avtonomni pokrajini Xi-njiang« (poznani tudi kot Vzhodni Turkestan). Kitajska geografsko-gospodarska strategija ima v Turčiji politične učinke z globokimi posledicami za njeno ujgur-sko prebivalstvoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZnanstveno-raziskovalno središče Koper