52 KB149 KB48 KB0 KB195720252005Šauperl, Alenkaštevilka:1/218 straniletnik:49str. 9-26ISSN:0023-2424COBISSID:221437184URN:URN:NBN:SI:doc-IRRVJ1GZslZveza bibliotekarskih društev SlovenijeKnjižnicabibliografski opiskatalogizacijaknjižnični katalogiknjižnično gradivopredmetne oznakesmernicevsebinska obdelavaIFLINE smernice za predmetno označevanje| prednosti in slabosti v luči spoznanj o vedenju uporabnikov|IFLA Principles Underlying Subject Heading Languages were published in 1995 and translated into Slovene in 2002. They try to recover the theory of indexing languages from an analysis of subject heading languages that are used in libraries around the world. These guidelines are illustrated with examples from Splošni slovenski geslovnik (Slovene General Subject Headings, Sears List of Subject Headings, and Library of Congress Subject Headings (LCSH). Studies on the use of LCSH by users of library catalogs were reviewed to determine weaknesses of the IFLA Principles. Changes were suggested, which would make subject retrieval easier for users. The reviewed subject heading languages reflect the needs of traditional librarians and card catalogs. These often conflict with user needs, characteristics of online catalogs and modern librarians. Subject heading languages could be improved if we would take into account the vast knowledge of user behavior and capabilities of information technology. For a better subject access to library materials, we also need to understand the processes of subject analysis and subject descriptionIfline smernice za predmetno označevanje so v izvirniku izšle leta 1995, v slovenščini pa leta 2002. Nastale so kot poskus tvorjenja teorije sistemov za vsebinsko opisovanje knjižničnega gradiva na podlagi analize več takih sistemov. Smernice so predstavljene in ilustrirane s Splošnim slovenskim geslovnikom, Sears List of Subject Headings in Library of Congress Subject Headings (LCSH). Na podlagi raziskav o tem, kako ljudje uporabljajo kataloge, ki imajo vsebinski opis narejen na podlagi LCSH, so prikazane pomanjkljivosti smernic. Predlagane so spremembe, ki bi uporabnikom olajšale iskanje gradiva po vsebini, vendar bi pomenile tudi več obveznosti za knjižničarje. Pregledani sistemi in smernice za vsebinsko opisovanje zrcalijo potrebe tradicionalnih knjižničarjev in listkovnih katalogov, kar pa je večkrat v nasprotju s potrebami uporabnikov, računalniških katalogov in sodobnih knjižničarjev. Sisteme za vsebinsko opisovanje bo mogoče izboljšati z uporabo spoznanj o vedenju uporabnikov in z izkoriščanjem možnosti informacijske tehnologije. Za boljšo dostopnost gradiva po vsebini pa bo potrebno spoznati tudi postopke vsebinske analize in opisovanjaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZveza bibliotekarskih društev Slovenije