212 KB39 KB195520252011Schwaiger, Thomasštevilka:letn. 51str. 121-134ISSN:0024-3922COBISSID:47722338URN:URN:NBN:SI:doc-IOGC8ECXenZnanstvena založba Filozofske fakulteteLinguistica (Ljubljana)constructions réduplicativesmarginalno oblikoslovjemorfologijamorphologiemorphologie marginalemorphologie prototypiqueoblikoslovjepodvojitvene konstrukcijepodvojitvene zgradbeprototipsko oblikoslovjeThe relation between prototypical and marginal morphology| the case of reduplicative constructions|The article investigates a paradigm case of a borderline phenomenon in linguistic analysis: constructions in which linguistic material is meaningfully iterated (or repeated) and their relation to prototypical and marginal areas of morphology. The fuzzy state of affairs prevailing in this research area is described and a survey of relevant and irrelevant iteration phenomena is undertaken. The discussion finally narrowing in on morphological reduplication, the data dealt with (mostly) come from the typologically oriented Graz Database on Reduplication (gdr). In light of certain data encountered there (i.e. reduplicative imperatives and a pragmatically emphatic vowel copying construction), the morphological process of reduplication is further differentiated, the general term reduplicative construction (Moravcsik 1978) thereby being endowed with a special meaning subsuming both prototypical and marginal instances of the process under scrutiny, couching the investigation into a morphological framework along lines similar to those proposed by Zwicky/Pullum (1987) and Dressler (2000). The study concludes with a tentative general picture of repetition phenomena in language in which grammaticalization theory can comprehensively account for such constructions that linguistically range from discourse to morphology. Finally, the potential benefit of the present approach for any typological undertaking in the realm of the reduplication process is highlightedČlanek raziskuje paradigmatičen primer mejnega pojava v jezikoslovni analizi: gre za konstrukcije, kjer je jezikovno gradivo smiselno podvojeno (oziroma ponovljeno), in odnos teh konstrukcij do prototipskih in marginalnih področij morfologije. Opisujemo nejasnost, v katero je potopljeno omenjeno raziskovalno področje, in se lotimo pregleda relevantnih in nerelevantnih podvojitvenih pojavov. Razprava se nato omeji na morfološko reduplikacijo. Gradivo, ki služi za analizo, prihaja večinoma iz tipološko zamejene graške podatkovne baze reduplikacij (Graz Database on Reduplication, gdr). V luči nekaterih pridobljenih podatkov (npr. reduplikativni velelniki in pragmatično pogojene emfatične konstrukcije s ponovitvijo samoglasnikov) je morfološki proces reduplikacije še dodatno razdelan, tako da je splošnemu terminu reduplikativnih konstrukcij (Moravcsik 1978) pripisan poseben pomen, ki pokriva tako prototipske kot marginalne primere procesa, ki ga raziskujemo, in ki bo raziskavo umestil v morfološki okvir, ki je blizu pristopom Zwickyja in Pulluma (Zwicky/Pullum 1987) in Dresslerja (Dressler 2000). Študija se zaključi s poskusom zarisa splošne slike ponovitvenih pojavov v jeziku, s katerim lahko teorija gramatikalizacije celovito razloži konstrukcije, ki jih sicer jezikoslovje umešča med diskurz in morfologijo. Poudarimo tudi pomen, ki ga ima lahko opisani pristop za vse nadaljnje poskuse izdelave tipologij na področju reduplikativnih procesovTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta